Alergija: bolezen modernega sveta

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.

Pogostost alergijskih obolenj, kot so (alergijska) astma, seneni nahod, atopijski dermatitis (ekcem) in alergije na hrano, v zadnjih desetletjih strmo narašča – obolenja prizadenejo 20 % zahodnoevropskega prebivalstva in sodijo med najpogostejša kronična neprenosljiva obolenja v Evropi. Toda, kaj je razlog za tako drastičen porast primerov?

Kaj so alergije in vzroki zanje?

Alergija ali alergijska reakcija je imunski odziv, ki poškoduje normalna telesna tkiva. Je prekomeren odziv imunskega sistema na sicer nenevarne snovi v okolju ali telesu.

Poleg pojma alergija se pogosto uporablja tudi pojem atopija, ki pomeni dedno predispozicijo za prekomeren imunski odziv. Izrazi se lahko na različne načine, na primer kot atopijski ali seboroični dermatitis.

Pogoste alergije

Atopijski dermatitis

Astma

Alergije na hrano

  • Atopijski dermatitis ali ekcem je dolgotrajno vnetje kože, ki ga prepoznamo po srbeči, rdeči, zatekli in razpokani koži. Najdemo ga pri približno petini ljudi.
  • Razlog za nastanek ekcema ni znan, najverjetneje pa je povezan z dednostjo, nepravilnim delovanjem imunskega sistema, okoljskimi vplivi in težavami s prepustnostjo kože.
  • Zdravilo zanj ni poznano, lajšanje s posebnimi vlažilnimi kremami in spremembe v prehrani pa lahko zmanjšajo pogostost in resnost izbruhov.
  • Astma je dolgotrajno vnetje dihalnih poti ali pljuč. Povzroča oteženo dihanje, ko se vneti bronhiji zaradi alergenov ali iritantov še dodatno zožijo.
  • K nastanku astme doprinesejo tako dedni kot okoljski dejavniki, kot so določeni alergeni in onesnaženost zraka.
  • Čeprav ozdravitev ni mogoča, je z izogibanjem povzročiteljem in s pomočjo zdravil astmo mogoče nadzorovati in živeti normalno, celo športno življenje.
  • Alergija na hrano je nenormalen imunski odziv telesa na hrano.
  • Pri tem razlikujemo med alergijo in intoleranco (npr. na laktozo): pri alergiji gre za imunski odziv, pri intoleranci pa za prebavne težave zaradi pomanjkanja določenih prebavnih encimov (npr. laktaze za razgradnjo sladkorja v mleku).
  • Največ alergij na hrano povzročajo kravje mleko, arašidi, jajca, oreščki, lupinarji, ribe, soja in pšenica. Glavni način nadzorovanja alergij je izogibanje povzročiteljem.

Vendar pa vzrok alergije niso alergeni (snovi v okolju, ki nam povzročajo alergijsko reakcijo). Alergeni so le sprožilci prekomernega ali nepravilnega delovanja imunskega sistema pri osebi, ki ima nagnjenost k alergiji.

Za tak odziv obstaja več razlogov, a glavni razlog za »epidemičen« porast alergij je povezan s številnimi spremembami v našem okolju in načinu življenja, ki so se zgodile v moderni dobi.

Urbanizacija in svetovni upad okoljske biološke raznovrstnosti imata namreč neposreden vpliv na ključni del telesa za razvoj in delovanje našega imunskega sistema – črevesno mikrobioto – iz katere ga izvira kar 70 %.

Črevesno neravnovesje in alergije

Črevesje je največji imunski organ našega telesa. Tam najdemo največ imunskih celic, ki tvorijo protitelesa, s katerimi se naše telo bori proti tujkom. Pri tem sodeluje črevesna mikrobiota – skupnost več 10 trilijonov mikrobnih celic, ki živijo v našem prebavnem sistemu.

Ko je črevesna mikrobiota v ravnovesju, telesu pomaga pri obrambi pred škodljivimi mikrobi in vpliva na naš imunski sistem. Stanju, ko se to ravnovesje poruši, pa pravimo disbioza.

lamp-rounded

Disbioza – pomemben izraz za naše zdravje

Disbioza ali neravnovesje črevesne mikrobiote ne vpliva le na črevesna obolenja, ampak tudi na srčno-žilne bolezni, debelost in alergije.

Čedalje več dokazov kaže na disbiozo kot enega glavnih dejavnikov za svetovno povečanje neprenosljivih vnetnih bolezni, med katere spadajo tudi alergije.

Določena sestava črevesne mikrobiote lahko vpliva na imunski odziv oz. lahko vpliva tudi na razvoj določenih alergij:

  • manjša raznolikost črevesne mikrobiote v zgodnjem življenju je povezana z večjim tveganjem za razvoj občutljivosti na hrano in atopijski dermatitis ali ekcem,
  • sestava črevesne mikrobiote pri 3 do 6 mesecih je povezana z možnostjo pojava alergije na mleko pri 8 letih,
  • številni primeri ponazarjajo povezavo med sestavo mikrobiote v zgodnjem življenju in kasnejšim razvojem ekcema in astme.

Tako kot lahko določena sestava črevesne mikrobiote poveča možnost za razvoj alergij, jih lahko drugačna sestava pomaga preprečiti. Dodajanje določenih koristnih mikroorganizmov v črevesno mikrobioto so nekatere raziskave povezale tudi z zaščito pred alergijskimi obolenji.

Preprečevanje in obvladovanje alergij s koristnimi bakterijami

Ena izmed novosti, ki jih znanstveniki pospešeno raziskujejo v povezavi z alergijami, so koristne bakterije.

Koristne bakterije vplivajo mikrobioto in imunski sistem s krepitvijo črevesne pregrade, s čimer lahko pripomorejo k zmanjšanju nastanka alergijskih obolenj pri otrocih, zlasti atopijskega dermatitisa in alergij na hrano. Predvsem so se izkazali pri preprečevanju alergij pri otrocih z dodajanjem v prehrano matere med nosečnostjo in dojenjem, s čimer se lahko zmanjša možnost za nastanek atopijskega dermatitisa v otroštvu.

Stres, življenjski slog in zdrava prehrana

Stresni odziv vpliva na zelo pomembno povezavo med črevesjem in možgani. Še več, skupaj z življenjskim slogom pomembno vpliva tudi na sestavo črevesne mikrobiote.

lamp-rounded

ZANIMIVOST

Svetovna organizacija za alergologijo (WAO) priporoča uporabo določenih koristnih bakterij pri nosečnicah in pri doječih materah, če obstaja visoko tveganje za razvoj alergijskih bolezni pri otroku, ter pri dojenčkih z visokim tveganjem za razvoj alergije (zaradi družinske anamneze).

Za preprečitev razvoja alergij pri otroku je pomembna črevesna mikrobiota matere, saj se ta ob naravnem porodu prenese na otroka. Otroci, rojeni po naravni poti, od matere dobijo koristne bakterije, ki novorojenčkom pomagajo vzpostaviti zdravo črevesno mikrobioto.

Poleg poroda pa pomembno vlogo igra tudi dojenje, saj pomaga pri nadaljnjem razvoju zdrave črevesne mikrobiote. O vplivu dojenja na razvoj alergij (posebno alergij na hrano), pa so si izsledki nasprotujoči. Zagotovo pa sestavine materinega mleka spodbujajo rast koristnih mikrobov v črevesju dojenčka (zlasti bifidobakterij), ki pa lahko vplivajo tudi na razvoj imunskega sistema otroka.

Torej, dodajanje koristnih bakterij k prehrani nosečnic, doječih mater in dojenčkov predstavlja ugoden vpliv na razvijajočo se mikrobioto dojenčka in pomaga pri postavitvi temeljev za normalno delovanje imunskega sistema ter tako lahko preprečuje nastanek določenih alergijskih obolenj.

Imunski sistem: od kod izvira in kako ga krepiti?

Obstajajo načini, s katerimi lahko naredite več za odpornost pred boleznimi.

Uporabljena literatura:

  1. The WAO White Book on Allergy (2013), Pawankar et al.. (dostopno na https://www.worldallergy.org/UserFiles/file/WhiteBook2-2013-v8.pdf, zadnji dostop januar 2021)
  2. The European Academy of Allergy and Clinical Immunology (EAACI). (2016). Advocacy Manifesto. Tackling the allergy crisis in Europe - Concerted policy action needed. (dostopno na https://www.eaaci.org/documents/EAACI_Advocacy_Manifesto.pdf, zadnji dostop januar 2021)
  3. Berkow R. The Merck manual of diagnosis and therapy. Rahway, N.J.: Merck Research Laboratories; 1992.
  4. "Handout on Health: Atopic Dermatitis (A type of eczema)". National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin Diseases. May 2013. (dostopno na https://www.niams.nih.gov/health-topics/atopic-dermatitis, zadnji dostop januar 2021)
  5. Thomsen SF (2014). "Atopic dermatitis: natural history, diagnosis, and treatment". ISRN Allergy. 2014: 354250.
  6. Tollefson MM, Bruckner AL (December 2014). "Atopic dermatitis: skin-directed management". Pediatrics. 134 (6): e1735–44.
  7. Berke R, Singh A, Guralnick M (July 2012). "Atopic dermatitis: an overview". American Family Physician. 86 (1): 35–42.
  8. "Asthma Fact sheet №307". WHO. November 2013. (dostopno na: https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/asthma, zadnji dostop januar 2021)
  9. Martinez FD (January 2007). "Genes, environments, development and asthma: a reappraisal". The European Respiratory Journal. 29 (1): 179–84.
  10. "Global Strategy for Asthma Management and Prevention". Global Initiative for Asthma. 2020. (dostopno na https://ginasthma.org/wp-content/uploads/2020/06/GINA-2020-report_20_06_04-1-wms.pdf, zadnji dostop januar 2021)
  11. Sicherer SH, Sampson HA (February 2014). "Food allergy: Epidemiology, pathogenesis, diagnosis, and treatment". J Allergy Clin Immunol. 133 (2): 291–307, quiz 308.
  12. West C. et al. Bugging allergy; role of pre-, pro- and synbiotics in allergy prevention. 2017.
  13. Haahtela, et al. The biodiversity hypothesis and allergic disease: world allergy organization position statement. World Allergy Organ J 2013; 6, 1–18.
  14. Vighi G, in sod. Clin Exp Immunol. 2008 ;153(1): 3–6.
  15. Ciorba MA. Clin gastroent and hepatology. 2012;10:960-968.
  16. Farrell RJ & LaMont JT. Gastroenterol Clin North Am 2002;31:41–62.
  17. Abrahamsson TR, Jakobsson HE, Andersson AF, Bj€orksten B, Engstrand L, Jenmalm MC. Low diversity of the gut microbiota in infants with atopic eczema. J Allergy Clin Immunol 2012;129:434e40. 40e1e2.
  18. Ismail IH, Oppedisano F, Joseph SJ, Boyle RJ, Licciardi PV, Robins-Browne RM, et al. Reduced gut microbial diversity in early life is associated with later development of eczema but not atopy in high-risk infants. Pediatr Allergy Immunol 2012;23:674e81.
  19. Wang M, Karlsson C, Olsson C, Adlerberth I, Wold AE, Strachan DP, et al. Reduced diversity in the early fecal microbiota of infants with atopic eczema. J Allergy Clin Immunol 2008;121:129e34.
  20. Azad MB, Konya T, Guttman DS, Field CJ, Sears MR, HayGlass KT, et al. Infant gut microbiota and food sensitization: associations in the first year of life. Clin Exp Allergy 2015;45:632e43.
  21. Bunyavanich S, Shen N, Grishin A, Wood R, Burks W, Dawson P, et al. Early-life gut microbiome composition and milk allergy resolution. J Allergy Clin Immunol 2016;138:1122e30.
  22. Kalliomöaki M, Kirjavainen P, Eerola E, Kero P, Salminen S, Isolauri E. Distinct patterns of neonatal gut microflora in infants in whom atopy was and was not developing. J Allergy Clin Immunol 2001;107:129e34.
  23. Sjögren YM, Jenmalm MC, Böttcher MF, Björkstén B, Sverremark-Ekström E. Altered early infant gut microbiota in children developing allergy up to 5 years of age. Clin Exp Allergy 2009;39:518e26.
  24. Bisgaard H, Li N, Bonnelykke K, Chawes BL, Skov T, Paludan-Muller G, et al. Reduced diversity of the intestinal microbiota during infancy is associated with increased risk of allergic disease at school age. J Allergy Clin Immunol 2011;128:646e52.e1e5.
  25. Abrahamsson TR, Jakobsson HE, Andersson AF, Björkstén B, Engstrand L, Jenmalm MC. Low gut microbiota diversity in early infancy precedes asthma at school age. Clin Exp Allergy 2014;44:842e50.
  26. Arrieta MC, Stiemsma LT, Dimitriu PA, Thorson L, Russell S, Yurist-Doutsch S, et al. Early infancy microbial and metabolic alterations affect risk of childhood asthma. Sci Transl Med 2015;7:307ra152.
  27. Binda S, Hill C, Johansen E, Obis D, Pot B, Sanders M et al. Criteria to Qualify Microorganisms as “Probiotic” in Foods and Dietary Supplements. Frontiers in Microbiology. 2020;11.
  28. Zhang et al. Medicine (Baltimore). 2016 Feb;95(8):e2562.
  29. Simpson M. Perinatal probiotic supplementation in the prevention of allergy related disease: 6 year follow up of a randomised controlled trial. BMC Dermatology. 2015;15(1).
  30. Fiocchi A, et al. World Allergy Organization-McMaster University Guidelines for Allergic Disease Prevention (GLAD-P): probiotics. World Allergy Organ J 2015;8:4.
  31. Relationship Between Breastfeeding and Allergies: It’s Complicated (https://milkgenomics.org/article/relationship-breastfeeding-allergies-complicated/, zadnji dostop 9.1.2021)
  32. Hsiao K. Long Term Effects of a Probiotic and Peanut Oral Immunotherapy (PPOIT) Treatment on Peanut Allergic Children. Journal of Allergy and Clinical Immunology. 2017;139(2):AB136.
  33. Canani R. Extensively hydrolyzed casein formula containing Lactobacillus rhamnosus GG prevents the occurrence of other allergic manifestations in subjects with cow's milk allergy: 3-year randomized controlled trial. Digestive and Liver Disease. 2016;48:e279.
  34. Makrgeorgou_et al. Probiotics for treating eczema.Cochrane Database of Systematic Reviews 2018, Issue 11. Art. No.: CD006135

SI2112296662
Informacija pripravljena december 2021