Nosečnost, rojstvo, dojenje – dota za vse življenje

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.

Nosečnost in rojstvo sta ena najlepših izkušenj v življenju. Za čudež, ki se dogaja v bodoči mamici, pa zahtevata velike prilagoditve celotnega telesa, vključno z imunskim sistemom, ki je v tem času še posebno pomemben – in tudi izpostavljen.

Imunski sistem matere in otroka

Pogosto se zgodi, da sodobni način življenja kroji tudi potek nosečnosti. Premalo prostega časa pogosto vodi v pomanjkanje gibanja ter uživanje hitro pripravljene ali predpripravljene hrane, časovna stiska pa pogosto sovpada tudi s stresom, kar lahko dodatno oslabi imunski sistem nosečnice, poveča tveganje za okužbe in vpliva na zdravje še nerojenega otroka.

Imunski sistem se med normalno nosečnostjo spreminja na zelo urejen način. Staro prepričanje, da imunski sistem matere med nosečnostjo oslabi, da ne »napada« zarodka, se je izkazalo za napačno: prav agresiven imunski odziv je nujen za uspešno ugnezditev zarodka. Moč in »šibkost« imunskega sistema potekata po natančno določeni časovnici za najboljši izid tako za otroka kot za mater.

Kljub temu nihanju pa je potrebno skrbeti za kondicijo imunskega sistema, saj ta varuje nosečo žensko pred okužbami, ki imajo lahko v tem obdobju še dodatne neželene posledice.

Na kondicijo imunskega sistema v precejšnji meri vplivajo razmere v črevesju, kar potrjuje presenetljiv podatek, da kar 70 % imunskega sistema izvira iz črevesja. Tam živijo nepogrešljivi pomočniki našega imunskega sistema – črevesna mikrobiota.

Okužbe in zdravljenje z antibiotiki med nosečnostjo

Črevesno ravnovesje je med nosečnostjo zaradi hormonskih sprememb na preizkušnji. Nemalokrat pa se zgodi, da je zaradi zdravstvenih situacij potrebna tudi antibiotična terapija, ki lahko še dodatno oslabi črevesno mikrobioto.

Antibiotiki rešujejo hujše zaplete bakterijskih okužb pri nosečnici in zlasti pri še nerojenem otroku. A žal imajo poleg zdravilnih tudi neželene učinke. Antibiotiki namreč ne ločujejo med škodljivimi in koristnimi bakterijami, to pa lahko povzroči porušenje ravnovesja črevesne mikrobiote, ki mu strokovno pravimo disbioza.

Zato je pomembno, da tudi nosečnice skrbijo za koristne bakterije v črevesju.

Koristne mlečnokislinske bakterije telesu pomagajo pri presnovi hrane, tvorbi vitaminov in drugih hranil, izpodrivajo škodljive organizme in lahko celo pripomorejo k dobremu počutju. Eden izmed načinov, da jih vnesemo v telo, je uživanje kakovostnih koristnih bakterij.

Nosečnost, porod in koristne bakterije

V vsakdanji rabi izraz koristne bakterije uporabimo za veliko živil: jogurte, kislo zelje, kimči ali kefir. Toda, ali je to strokovno pravilno?

Jemanje kakovostnih koristnih bakterij med nosečnostjo ima lahko pozitiven vpliv ne le na nosečnico, temveč tudi na otroka.

Koristne bakterije lahko med nosečnostjo krepijo imunski sistem (močan imunski sistem je vedno pomemben, a še toliko bolj med nosečnostjo).

Zdravstveno stanje in prehrana matere med nosečnostjo vplivata na njen imunski sistem, ta pa se pretežno preko celic imunskega sistema (npr. protiteles) prenese tudi na otroka. Pri tem pa strokovnjaki ugotavljajo, da je za zdravje otroka pomembna tudi črevesna mikrobiota matere.

Uporabo določenih sevov pri nosečnicah priporoča tudi svetovno Združenje strokovnjakov za alergije. Izkazalo se je, da lahko jemanje določenih kakovostnih koristnih bakterij med nosečnostjo omili pojav okužbe pri otrocih žensk z visokim tveganjem za prenos alergijskih okužb. Tako kot je med nosečnostjo pomembno dodajanje folne kisline, bi lahko za določene primere bilo tudi pomembno uživanje določenih koristnih bakterij.

Življenje še nerojenega otroka v maternici ščiti posteljica, ki omejuje njegov stik s škodljivimi mikrobi. Vendar pa so novejše raziskave pokazale, da se zarodek z mikrobi sreča tudi v varnem ovoju posteljice. Ob rojstvu pa je otrok izpostavljen množici novih mikrobov.

Dojenje in prvi meseci življenja oblikujejo otrokov imunski sistem

Kaj lahko naredite za večjo odpornost vašega zakladka?

Ena izmed prednosti naravnega, vaginalnega poroda je namreč prenos materinih vaginalnih in fekalnih bakterij na otroka. Čeprav se to sliši precej nehigienično, pa je v resnici zelo pomembno. Te bakterije novorojenčku pomagajo vzpostaviti zdravo črevesno mikrobioto, kar je ključnega pomena za njegovo zdravje.

Pri rojstvu s carskim rezom pa se v otroka najprej naselijo bakterije kože in bolniškega okolja, s čimer se vzpostavitev zdrave mikrobiote zakasni. Novorojenčki, rojeni s carskim rezom, so bolj nagnjeni k razvoju alergij, kroničnih vnetnih bolezni in presnovnih bolezni (npr. metaboličnega sindroma in debelosti) tudi kasneje v življenju.

"Med najbolj pomembnimi vplivi na razvoj otrokove črevesne mikrobiote in s tem nadaljnjega zdravja v življenju je način poroda in prvih 7 dni življenja."

Bifidobakterije – dobro poznane bakterije s ključnimi vplivi za naše malčke

PARENTHOOD_Hands Parent Newborn

V črevesju odraslih ljudi živi na stotine različnih vrst bakterij. Otrokova mikrobiota pa do drugega ali celo tretjega leta starosti še ni tako raznolika in stabilna.

V prvem letu po rojstvu v njej prevladujejo bifidobakterije, ki predstavljajo do 90 % vseh bakterij. Njihovo pomembnost potrjuje tudi dejstvo, da materino mleko vsebuje posebne »bifidogene faktorje«, ki spodbujajo rast prav teh koristnih bakterij.

Med bifidobakterijami je najbolj raziskan sev Bifidobacterium animalis subsp. lactisBB-12®, ki je v uporabi po vsem svetu že od leta 1985. Opisan je bil v več kot 300 znanstvenih prispevkih, njegovi učinki pa so bili raziskani v več kot 180 študijah.

Zdrava mikrobiota je dota za življenje

Uravnovešena črevesna mikrobiota je ena najpomembnejših popotnic, ki jih mati lahko nameni otroku, saj vpliva na njegovo zdravje skozi celotno življenje. Prehrana mame pred porodom in način poroda pa nista edina dejavnika, ki vplivata na razvoj imunskega sistema otroka.

Po štirih do šestih tednih po porodu namreč največji vpliv prevzame otrokova prehrana. Med številnimi sevi bakterij, ki jih poznamo, pa so za novorojenčka najpomembnejše bifidobakterije, katerih rast spodbuja tudi materino mleko.

Preberite si tudi članek o dojenju in prvem letu življenja otroka.

Prehransko dopolnilo BABY LINBI®

Za urejeno mikrobioto od rojstva dalje

Prehransko dopolnilo Baby Linbi vsebuje liofilizirane bakterije Bifidobacterium animalis subsp. lactis, BB-12®, najbolj proučevanega bifidobakterijskega seva na svetu, ki je v uporabi v prehrani po vsem svetu že od leta 1985. Preizkušen je bil tako pri nosečnicah kot pri novorojenčkih. Bifidobakterije so temeljne sestavine dojenčkove mikrobiote ter prispevajo k normalnemu razvoju črevesja in otrokovega imunskega sistema.

Uporabljena literatura:

  1. Kang et al. Clin Exp Allergy. 2020; 50.
  2. Aghaeepour N et al. Science Immunology. 2017; 2 (15): eaan2946.
  3. Vighi G et al. Clin and Exper Immunol. 2008; 53 (1): 3–6.
  4. Zhang YJ et al. Int J Mol Sci. 2015; 16 (4): 7493–7519.
  5. Cynan JF in Dinan TG. Nat Review. 2012; 13: 701–712.
  6. Benton D et al. Eur J Clin Nutr. 2007; 61: 355–361.
  7. Messaoudi M et al. Br J Nutr. 2011; 105: 755–764.
  8. Use of the term ‘probiotic’ and nutrition claims. Dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/E-8-2017-004201_EN.html. (zadnji dostop december 2020)
  9. Binda S et al. Frontiers in Microbiology. 2020; 11.
  10. Gomez Arango at al. Curr Diab Rep. 2015; 15, 567. https://doi.org/10.1007/s11892-014-0567-0.
  11. Nordqvist et al. BMJ Open. 2018; 8: e018021. doi: 10.1136/bmjopen-2017-018021.
  12. Bertelsen et al. Journal of Allergy and Clinical Immunology. 2014; 133 (1): 165–171. e8.
  13. How your baby's immune system develops. Dostopno na: https://www.pregnancybirthbaby.org.au/how-your-babys-immune-system-develops. (zadnji dostop december 2020).
  14. Fiocchi et al. World Allergy Organization – McMaster University Guidelines for Allergic Disease Prevention (GLAD-P): probiotics. World Allergy Organ J. 2015; 8: 4.
  15. Koleva et al. Birth defects research (PART C). 2015; 105.
  16. Arrieta et al. Front Immunol. 5 Sep 2014; 5: 427.
  17. Sammicheli L. How does the immune system develop in the first days of life?. Science & research news. Frontiers. 2020 Dostopno na: https://blog.frontiersin.org/2020/10/23/frontiers-immunology-innate-immune-system-development-first-week-after-birth-human-babies (zadnji dostop december 2020).
  18. Isolauri E. Journal of Paediatrics and Child Health. 2012; 48 (Suppl. 3): 1–6.
  19. Penders. Gut. 2007; 56: 661–667.
  20. Trasande L, Blustein J, Liu M, Corwin E, Cox LM, Blaser MJ. Infant antibiotic exposures and early-life body mass. International Journal of Obesity. 2013; 37: 16–23.
  21. Tannock GW. Analysis of bifidobacterial populations in bowel ecology studies. In Bifidobacteria: Genomics and Molecular Aspects. Mayo B, van Sinderen D (Eds.). Norfolk: Caister Academic Press. 2010; 1–15.
  22. Jungersen et al. Microorganisms. 28 Mar 2014; 2 (2).

SI2112296662
Informacija pripravljena december 2021