Potovalna driska: vzroki in načini za preprečevanje

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.

Potovanja so čas novih odkritij in ustvarjanja nepozabnih spominov. So pa tudi čas večje izpostavljenosti »tujim« organizmom, ki nam lahko povzročijo neljube težave, kot je potovalna driska.

Driska na potovanju

Potovalna driska je najpogostejša zdravstvena težava na potovanjih in po vrnitvi domov.

Med 20 in 50 % potnikov, ki obiščejo manj razvite države, dobi drisko na potovanju. Čeprav se v veliki večini primerov razreši brez dodatnih zapletov v nekaj dneh, pa vseeno vpliva na potek našega potovanja. Kar 80 % popotnikov poleg driske dobi tudi krče in bolečine v trebuhu, kar nedvomno vpliva tudi na užitek in navsezadnje tudi na urnik potovanja – tega spremeni tudi do 50 % vseh okuženih.

Kljub temu, da gre večinoma le za neprijetno in prehodno, ne pa tudi resno zdravstveno težavo, pa lahko driska vztraja do 90 dni po okužbi, do 30 % ljudi pa zaradi nadaljnjih težav po potovanju obišče zdravnika.

Glede na nevarnost driske delimo turistične destinacije v tri kategorije, ko gre za delež ljudi, ki na potovanju dobijo drisko:

  • manj kot 5 % (Severna Amerika, Avstralija in Nova Zelandija, Japonska, severna Evropa),
  • od 8 do 20 % (Kitajska, južna Evropa, Izrael, Južna Afrika, Rusija, Haiti, Dominikanska Republika),
  • od 20 do 75 % (države v razvoju v Latinski Ameriki, Afriki, Aziji in predelih Srednjega vzhoda).

Prav tako na nevarnost okužbe vpliva dolžina obiska (npr. več kot 3-tedensko potovanje predstavlja večjo možnost za okužbo kot potovanje, ki je krajše od 2 tednov). Če pa smo obiskali visoko ogroženo območje že v preteklem letu, pa je možnost za pojav driske manjša.

Na splošno so največjemu tveganju izpostavljeni obiskovalci držav v razvoju, potniki na križarkah in prostovoljci na zdravstvenih misijah.

Kaj povzroči potovalno drisko?

DIGESTION_Gut Symptom Discomfort

Potovalno drisko povzročijo mikroorganizmi, kot so bakterije (npr. E. coli in kampilobakter), virusi in paraziti. Vendar pa nas lahko ti okužijo le, če je prej porušeno ravnovesje naše črevesne mikrobiote, čemur strokovno rečemo disbioza.

Črevesna mikrobiota je kompleksen biološki sistem, sestavljen iz več 10 trilijonov mikrobnih celic. V njej živijo številne koristne bakterije s pomembnimi nalogami: vplivajo na delovanje in zgradbo črevesja, na razvoj in delovanje imunskega sistema ter pomagajo presnavljati zaužito hrano.

Ena njihovih glavnih nalog je obramba pred škodljivimi mikroorganizmi, ki bi se radi naselili v našem črevesju. Običajno je naša mikrobiota dovolj močna, da jim to prepreči – vendar pa je v določenih situacijah možnost za njihovo naselitev večja, npr. na potovanju.

Zakaj je driska bolj pogosta na potovanjih?

Zaradi:

Ti dejavniki lahko porušijo ravnovesje koristnih bakterij, ki nas varujejo pred okužbami, ali pa povzročijo prihod večje količine neznanih novih mikrobov in tako povzročijo disbiozo.

Driska, znak neravnovesja v črevesju

Driska je znak, da naš prebavni sistem ni več v ravnovesju. Ukrepati moramo hitro.

lamp-rounded

Naučite se obvladati stres na potovanju in doma

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so bolezni, povezane s stresom, vzrok za 70–90 % vseh obiskov zdravnika.

Driska na potovanju je lahko še posebno nevarna za dojenčke in majhne otroke, nosečnice, starejše in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih lahko driska vodi do nevarne dehidracije ali težje oblike okužbe.

Driske pri otrocih, mlajših od šest let, ne smemo zdraviti brez zdravniškega nadzora.

Nasveti za preprečevanje potovalne driske

Med potovanjem upoštevajmo splošno veljavne ukrepe, ki nam omogočijo, da se prebavnim težavam lažje izognemo:

  • redno si umivajmo roke, še posebno pred obroki,
  • izogibajmo se surovemu ali premalo pečenemu / kuhanemu mesu, ribam in drugi morski hrani, ulični prehrani in sladoledu,
  • vse sadje in zelenjavo olupimo ali operimo v neoporečni vodi,
  • pijmo le ustekleničeno, prekuhano ali gazirano vodo.

Če potujete z otroki, mlajšimi od šest mesecev, je najvarneje, če jih izključno dojite. Za dojenčke, ki jih hranite z mlečno formulo, zmešajte prašek z vročo vodo, ki naj ima najmanj 70 °C. Vse stekleničke in cuclje sterilizirajte z vrelo vodo.

Izogibanje hrani in pijači, ki predstavljata večje tveganje, je pogost nasvet, čeprav obstaja le malo znanstvenih dokazov, da je to priporočilo dejansko učinkovito.

Probiotiki imajo pri preventivi in zdravljenju driske (tudi na potovanju) prednost večstranskega delovanja: onemogočajo škodljive mikroorganizme, uničujejo njihove škodljive snovi, preprečujejo njihovo poselitev in uravnavajo naš imunski sistem.

Zato je pred in med potovanjem priporočljivo jemati kakovosten probiotik, ki že pred potovanjem utrdi črevesno mikrobioto in jo tako naredi bolj odporno pred poselitvijo novih, neznanih mikrobov. Jemanje probiotikov med samim potovanjem pa pomaga to ravnovesje vzdrževati.

Disbioza, vaša tiha težava

Vsak človek ima edinstveno sestavo črevesne mikrobiote, ki pa se lahko zaradi zunanjih dejavnikov poruši - temu strokovno pravimo disbioza. Kaj to pomeni za vas?

Kaj storiti v primeru driske na potovanju?

Pri samozdravljenju driske na potovanju ali doma je prvi in najpomembnejši ukrep nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov.

To lahko naredimo tudi s pitjem rehidracijske raztopine, zlasti če opazimo znake dehidracije: žejo ter suhe ustnice in usta. Ob tem pa je potrebno poudariti, da z rehidracijo driske ne zdravimo – preprečujemo le škodljive posledice (dehidracijo).

Za podporo opustošeni črevesni mikrobioti pa lahko uživamo tudi koristne probiotične mikroorganizme: ti lahko pomagajo pri vzdrževanju primernega črevesnega mikrobnega okolja in pripomorejo k ponovni vzpostavitvi ravnovesja med mikroorganizmi v črevesju. Če pa je potrebno za zdravljenje driske jemati antibiotike, je prav tako dobro, da z dodajanjem probiotikov nadomeščamo izgubljene koristne bakterije.

OPOZORILO: če se driska po dveh dneh ne izboljša, moramo obiskati zdravnika. Prav tako moramo to narediti v primeru sočasne krvi v blatu, bruhanja ali visoke vročine.

7 nasvetov, ki vam bodo pomagali pri zaprtju

Zaprtost lahko odpravimo, še preden se pojavi.

Linex® Forte: probiotik pri driski in prebavnih motnjah

Zdravila blagovne znamke Linex® so edina probiotična zdravila brez recepta* v Sloveniji.

Linex® Forte vsebuje več kot 2 milijardi probiotičnih bakterij, ki pomagajo ponovno vzpostaviti porušeno ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v našem črevesju. Koristne bakterije v Linex® Forte so skrbno izbrane naravne probiotične bakterije L. acidophilusLA-5®, in B. animalis subsp. lactisBB-12®.

Gre za koristne bakterije, ki blagodejno vplivajo na naše črevesno zdravje, posledično pa lahko vplivajo tudi na počutje. Kombinacija obeh vrst bakterij je pomembna tudi zato, ker lahko poselijo celotno črevesje: laktobacile v večji meri najdemo v tankem črevesu, bifidobakterije pa se bolje počutijo v debelem črevesu.

Tudi če potujete v kraje, kjer je potovalna driska bolj pogosta, se lahko pred njo s primernimi preventivnimi ukrepi pomagate zaščititi sami ter tako naredite svoje potovanje bolj brezskrbno, z manj možnostmi za neprijetne prebavne zaplete.

* Centralna baza zdravil II (dostopno na http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search/$searchForm?SearchView, zadnji dostop 13. 12. 2021).

LA-5® in BB-12® sta zaščiteni blagovni znamki podjetja Chr. Hansen A/S.

Uporabljena literatura:

  1. McFarland L. Meta-analysis of probiotics for the prevention of traveler’s diarrhea. Travel Medicine and Infectious Disease. 2007; 5: 97–105.
  2. DuPont H, Ericsson CD. Prevention and treatment of traveler's diarrhea. N Engl J Med.1993; 328: 1821–1827.
  3. Cobelens, RGJ, Leentvaar-Kuijpers A, Kleinjnen J, and Coutinho RA. Incidence and risk factors of diarrhoea in Dutch travelers: consequences for priorities in pre-travel health advice. Trop Med Int Health. 1998; 11: 896–903.
  4. Sanchez JL, Gelnett J, Petruccelli BP, Defraites RF, and Taylor DN. Diarrheal disease incidence and morbidity among United States personnel during short-term missions overseas. Am J Trop Med Hyg. 1998; 58: 299–304.
  5. Steffen R, Hill DR, DuPont HL. Travellers' diarrhea: a clinical review. J Am Med Assoc. 2015; 313(1): 71–80. https://doi.org/10.1001/jama.2014.17006. (zadnji dostop: december 2020)
  6. Chen LH, Leder K, Barbre KA, Schlagenhauf P, Libman M, Keystone J et al. Business travel-associated illness: a GeoSentinel analysis. J Trav Med. 2018; 25(1): 1–10. https://doi.org/10.1093/jtm/tax097. (zadnji dostop: december 2020)
  7. Schwille-Kiuntke J, Mazurak N, Enck P. Systematic review with meta-analysis: postinfectious irritable bowel syndrome after travellers' diarrhoea. Aliment Pharmacol Ther. 2015; 41(11): 1029–1037. https://doi.org/10.1111/apt.13199. (zadnji dostop: december 2020)
  8. Zaidi D, Wine E. An update on travellers' diarrhea. Curr Opin Gastroenterol. 2015; 31(1): 7–13. https://doi.org/10.1097/MOG.0000000000000133. (zadnji dostop: december 2020)
  9. Pitzurra R, Steffen R, Tschopp A, Mutsch M. Diarrhoea in a large prospective cohort of European travellers to resource-limited destinations. BMC Infect Dis. 2010; 10: 231. https://doi.org/10.1186/1471-2334-10-231. (zadnji dostop: december 2020)
  10. Cobelens RGJ, Leentvaar-Kuijpers A, Kleinjnen J, and Coutinho RA. Incidence and risk factors of diarrhoea in Dutch travelers: consequences for priorities in pre-travel health advice. Trop Med Int Health. 1998; 11: 896–903.
  11. Peltola H and Gorbach SL. Travelers’ diarrhea epidemiology and clinical aspects. 1997; 78–86. In DuPont HL and Steffen R (ed.), Textbook of travel medicine and health. BC Decker Inc., Hamilton, Canada.
  12. Black RE. Epidemiology of travelers’ diarrhea and relative importance of various pathogens. Rev Infect Dis. 1990; 12: 73–79.
  13. Centers for Communicable Diseases, CDC. Travelers’ diarrhea. CDC. 1–8. 4-27-2004. Atlanta, Georgia, Centers for Communicable Diseases. The Yellow Book.
  14. Centers for Disease Control and Prevention C. Outbreaks of gastroenteritis associated with noroviruses on cruise ships. United States 2002. Morbidity and Mortality Weekly Report. 2002; 51: 1112–1114.
  15. Minooee A, Rickman LS. Infectious diseases on cruise ships. Clin Infect Dis. 1999; 29: 737–743.
  16. Daniels NA, Neimann J, Karpati A et al. Traveler’s diarrhea at sea: three outbreaks of waterborne enterotoxigenic Escherichia coli on cruise ships. J Infect Dis. 2000; 181: 1491–1495.
  17. Addiss DG, Tauxe RV, Bernard KW. Chronic diarrhoeal illness in US Peace Corps volunteers. Int J Epidemiol. 1990; 19: 217–218.
  18. McFarland L. Normal flora: diversity and functions. Microb Ecol Health Dis. 2000; 12: 193–207.
  19. Elmer GM, McFarland LV. Properties of evidence-based probiotics for human health. In: Goklepe I, Juneja V, editors. Probiotics in food safety and human health. New York: Marcel Dekker, Inc. 2005; 109–137.
  20. Diemert JD. Prevention and Self-Treatment of Traveler's Diarrhea. Clin Microbiol Rev. 2006; 19(3): 583.
  21. Centers for Disease Control (CDC). ‘Food & Water Precautions'. http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2016/the-pre-travel-consultation/food-water-precautions (zadnji dostop: december 2020).
  22. Chang T-W. Traveler’s diarrhea. Ann Intern Med. 1978; 89: 428–429. (Letter)
  23. Hoge CW, Shlim DR, Echeverria P, Rajah R, Herrmann JE, and Cross JH. Epidemiology of diarrhea among expatriate residents living in a highly endemic environment. JAMA. 1996; 275: 533–538.
  24. Kozicki M, Steffen R and Schar M. “Boil it, cook it, peel it, or forget it”: does this rule prevent travellers’ diarrhoea? Int J Epidemiol. 1985; 14: 169–172.
  25. Mattila L, Siitonen A, Kyronseppa H, Simula II, and Peltola H. Risk behavior for travelers’ diarrhea among Finnish travelers. J Travel Med. 1995; 2: 77–84.
  26. Pitzinger B, Steffen R and Tschopp A. Incidence and clinical features of traveler’s diarrhea in infants and children. Pediatr Infect Dis J. 1991; 10: 719–723.
  27. Steffen R, Van Der Linde F, Gyr K, and Schar M. Epidemiology of diarrhea in travelers. JAMA. 1983; 249: 1176–1180.
  28. Kuenzli E et al. Previous exposure in a high-risk area for travellers’ diarrhoea within the past year is associated with a significant protective effect for travellers’ diarrhoea: a prospective observational cohort study in travellers to South Asia. Journal of Travel Medicine. 2017; 24 (5).
  29. Roussel C, Sivignon A, de Vallée A, Garrait G, Denis S, Tsilia V et al. Anti-infectious properties of the probiotic Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3856 on enterotoxigenic E. coli (ETEC) strain H10407. Appl Microbiol Biotechnol. 2018; 102 (14): 6175–6189. https://doi.org/10.1007/s00253-018-9053-y. (zadnji dostop: december 2020)
  30. Patel R, DuPont HL. New approaches for bacteriotherapy: prebiotics, new-generation probiotics and synbiotics. Clin Infect Dis. 2015; 60 (Suppl 2): 108–122.
  31. NIJZ. Driska in bruhanje kot posledica okužbe črevesja. 3. 2. 2015. http://www.nijz.si/sl/driska-in-bruhanje-kot-posledica-okuzbe-crevesja (zadnji dostop 30. 11. 2020).
  32. Medscape: Diarrhea. 31. 10. 2018. https://emedicine.medscape.com/article/928598-overview#a6 (zadnji dostop 11. 11. 2020).
  33. Sanders ME et al. Gut. 2013; 62: 787–796.
  34. Black et al. Scand J Infect Dis. 1991.
  35. Chatterjee et al. JAPI. 2013; vol. 61.
  36. Sheu et al. Aliment Pharmacol Ther. 2002; 16.
  37. Clarke G et al. Pharmacol Rev. April 2019; 71: 198–224.

SI2112296662
Informacija pripravljena december 2021