Potovalna driska: težave s prebavo na potovanju

Potovanja so čas novih odkritij in ustvarjanja nepozabnih spominov. So pa tudi čas večje izpostavljenosti »tujim« organizmom, ki nam lahko povzročijo neljube težave, kot je potovalna driska.

Driska na potovanju

Potovalna driska je najpogostejša zdravstvena težava na potovanjih in po vrnitvi domov.

Med 20 in 50 % potnikov, ki obiščejo manj razvite države, dobi drisko na potovanju. Čeprav se v veliki večini primerov razreši brez dodatnih zapletov v nekaj dneh, pa vseeno vpliva na potek našega potovanja. Kar 80 % popotnikov poleg driske dobi tudi krče in bolečine v trebuhu, kar nedvomno vpliva tudi na užitek in navsezadnje tudi na urnik potovanja – tega spremeni tudi do 50 % vseh okuženih.

Kljub temu, da gre večinoma le za neprijetno in prehodno, ne pa tudi resno zdravstveno težavo, pa lahko driska vztraja do 90 dni po okužbi, do 30 % ljudi pa zaradi nadaljnjih težav po potovanju obišče zdravnika.

Glede na nevarnost driske delimo turistične destinacije v tri kategorije, ko gre za delež ljudi, ki na potovanju dobijo drisko:

• manj kot 5 % (Severna Amerika, Avstralija in Nova Zelandija, Japonska, severna Evropa),
• od 8 do 20 % (Kitajska, južna Evropa, Izrael, Južna Afrika, Rusija, Haiti, Dominikanska Republika),
• od 20 do 75 % (države v razvoju v Latinski Ameriki, Afriki, Aziji in predelih Srednjega vzhoda).

Prav tako na nevarnost okužbe vpliva dolžina obiska (npr. več kot 3-tedensko potovanje predstavlja večjo možnost za okužbo kot potovanje, ki je krajše od 2 tednov). Če pa smo obiskali visoko ogroženo območje že v preteklem letu, pa je možnost za pojav driske manjša.

Na splošno so največjemu tveganju izpostavljeni obiskovalci držav v razvoju, potniki na križarkah in prostovoljci na zdravstvenih misijah.

Kaj povzroči potovalno drisko?

Potovalno drisko povzročijo mikroorganizmi, kot so bakterije (npr. E. coli in kampilobakter), virusi in paraziti. Vendar pa nas lahko ti okužijo le, če je prej porušeno ravnovesje naše črevesne mikrobiote, čemur strokovno rečemo disbioza.

Črevesna mikrobiota je kompleksen biološki sistem, sestavljen iz več 10 trilijonov mikrobnih celic. V njej živijo številne koristne bakterije s pomembnimi nalogami: vplivajo na delovanje in zgradbo črevesja, na razvoj in delovanje imunskega sistema ter pomagajo presnavljati zaužito hrano.

Ena njihovih glavnih nalog je obramba pred škodljivimi mikroorganizmi, ki bi se radi naselili v našem črevesju. Običajno je naša mikrobiota dovolj močna, da jim to prepreči – vendar pa je v določenih situacijah možnost za njihovo naselitev večja, npr. na potovanju.

Zakaj je driska bolj pogosta na potovanjih?

Zaradi:

• slabše higiene,
• jemanja zdravil v preventivne namene (npr. antibiotikov),
• uživanja okužene hrane ali pijače,
• potovalnega stresa.

Ti dejavniki lahko porušijo ravnovesje koristnih bakterij, ki nas varujejo pred okužbami, ali pa povzročijo prihod večje količine neznanih novih mikrobov in tako povzročijo disbiozo.

Nasveti za preprečevanje potovalne driske

Med potovanjem upoštevajmo splošno veljavne ukrepe, ki nam omogočijo, da se prebavnim težavam lažje izognemo:

• redno si umivajmo roke, še posebno pred obroki,
• izogibajmo se surovemu ali premalo pečenemu / kuhanemu mesu, ribam in drugi morski hrani, ulični prehrani in sladoledu,
• vse sadje in zelenjavo olupimo ali operimo v neoporečni vodi,
• pijmo le ustekleničeno, prekuhano ali gazirano vodo.

Če potujete z otroki, mlajšimi od šest mesecev, je najvarneje, če jih izključno dojite. Za dojenčke, ki jih hranite z mlečno formulo, zmešajte prašek z vročo vodo, ki naj ima najmanj 70 °C. Vse stekleničke in cuclje sterilizirajte z vrelo vodo.

Izogibanje hrani in pijači, ki predstavljata večje tveganje, je pogost nasvet, čeprav obstaja le malo znanstvenih dokazov, da je to priporočilo dejansko učinkovito.

Probiotiki imajo pri preventivi in zdravljenju driske (tudi na potovanju) prednost večstranskega delovanja: onemogočajo škodljive mikroorganizme, uničujejo njihove škodljive snovi, preprečujejo njihovo poselitev in uravnavajo naš imunski sistem.

Zato je pred in med potovanjem priporočljivo jemati kakovosten probiotik, ki že pred potovanjem utrdi črevesno mikrobioto in jo tako naredi bolj odporno pred poselitvijo novih, neznanih mikrobov. Jemanje probiotikov med samim potovanjem pa pomaga to ravnovesje vzdrževati.

Kaj storiti v primeru driske na potovanju?

Pri samozdravljenju driske na potovanju ali doma je prvi in najpomembnejši ukrep nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov.

To lahko naredimo tudi s pitjem rehidracijske raztopine, zlasti če opazimo znake dehidracije: žejo ter suhe ustnice in usta. Ob tem pa je potrebno poudariti, da z rehidracijo driske ne zdravimo – preprečujemo le škodljive posledice (dehidracijo).

Za podporo opustošeni črevesni mikrobioti pa lahko uživamo tudi koristne probiotične mikroorganizme: ti lahko pomagajo pri vzdrževanju primernega črevesnega mikrobnega okolja in pripomorejo k ponovni vzpostavitvi ravnovesja med mikroorganizmi v črevesju. Če pa je potrebno za zdravljenje driske jemati antibiotike, je prav tako dobro, da z dodajanjem probiotikov nadomeščamo izgubljene koristne bakterije.

OPOZORILO: če se driska po dveh dneh ne izboljša, moramo obiskati zdravnika. Prav tako moramo to narediti v primeru sočasne krvi v blatu, bruhanja ali visoke vročine.