Razlogi za jemanje probiotikov skupaj z antibiotiki

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.

Antibiotiki rešujejo življenja, a imajo zaradi narave delovanja tudi neželene učinke. Na srečo lahko te preprečujemo na preprost način: z njihovim »nasprotjem« – probiotiki.

Če ste kdaj jemali antibiotike, ste morda sami občutili njihove neprijetne učinke:

Ti pa se ne pojavijo samo med jemanjem antibiotikov oz. tekom antibiotične terapije – lahko se pojavijo tudi dva meseca kasneje – ko smo že pozabili, kaj bi lahko bil njihov pravi vzrok.

Pri določenih bakterijskih okužbah je zdravljenje z antibiotiki in drugimi protimikrobnimi zdravili nujno. Dobra novica je, da lahko zgoraj naštete težave omilimo ali celo preprečimo z jemanjem probiotikov že od prvega dne zdravljenja z antibiotikom.

Kako probiotik ob antibiotiku pomaga našemu telesu

linex-forte-28300
KUPITE LINEX® FORTE
35%

Od 5 do 35 % ljudi lahko dobi antibiotično drisko.11

42%

Jemanje probiotikov zmanjša možnost za nastanek driske za 42 %.4

50%

Za 50 % krajše trajanje driske ob jemanju probiotičnih sevov LA-5® in BB-12®.8

► Podpira črevesno ravnovesje in preprečuje disbiozo

Antibiotiki so v sodobni medicini nepogrešljivi. Vendar pa ob reševanju ene zdravstvene težave redko pomislimo na dejstvo, da vsak antibiotik vpliva tudi na bakterijsko združbo v našem črevesju, t. i. črevesno mikrobioto – enega najpomembnejših telesnih sistemov, ki še posebej skrbi za našo odpornost in imunski sistem.

Težava, ki se pojavi med jemanjem antibiotikov in lahko pri določenih osebah ostane prisotna še dolgo po koncu antibiotične terapije, je ponovna vzpostavitev izvirne mikrobne skupnosti. Po zdravljenju nastane primanjkljaj določenih (pogosto koristnih) bakterij v črevesju. Vrnitev mikrobiote v stanje pred uporabo antibiotika je pri nekaterih posameznikih lahko hitra, pri drugih pa lahko traja mesece, včasih celo leta, nekatere vrste bakterij pa se morda nikoli več ne povrnejo.

Sočasno jemanje antibiotikov in probiotikov lahko omili obsežnost spremembe v številčni in kakovostni sestavi mikrobiote in morda celo pospeši normalizacijo spremenjene črevesne mikrobiote po uživanju antibiotikov.

► Pomaga preprečevati antibiotično drisko in skrajša njeno trajanje

O antibiotični driski govorimo takrat, ko se ta pojavi v povezavi z jemanjem antibiotikov. Pri 5 do 35 % ljudi, ki se zdravijo z antibiotiki, so poročali o driski, povezani z njihovim jemanjem. Čeprav se v večini primerov pojavi že med samim zdravljenjem, se lahko včasih pojavi tudi 2 do 8 tednov po končani terapiji.

Analiza več kliničnih študij, ki so skupaj vključevale 18.811 preiskovancev, je pokazala, da je jemanje probiotikov ob antibiotikih za 42 % zmanjšalo tveganje za pojav driske, povezane z jemanjem antibiotikov. Pri otrocih je lahko pojavnost driske ob jemanju probiotikov še nižja, saj lahko probiotiki celo v polovici primerov uporabe preprečijo nastanek antibiotične driske.

V kliničnih študijah sevov L. acidophilus, LA-5®, in B. animalis subsp. lactis, BB-12®, je bilo opaziti skrajšanje trajanja antibiotične driske pri odraslih (za približno 2 dneva) v primerjavi s placebom (trajanje približno 4 dni) in hitrejšo ponovno poselitev črevesja z določenimi vrstami bakterij po končani terapiji z antibiotiki.

► Preprečuje dovzetnost za dodatne okužbe

Neravnovesje črevesne mikrobiote, ki se pojavi pri jemanju antibiotikov, je eden od pogojev za razrast drugih mikrobov, ki lahko povzročijo druga obolenja. Splošno znano je, da lahko po jemanju antibiotika pride tudi do razrasta glivic (npr. kandide).

Malo manj pa je znano, da lahko zlasti dolgotrajno jemanje antibiotikov vodi do razrasta bakterije Clostridium difficile, ki privede do pojava hujše driske, ki je torej povezana z jemanjem antibiotikov. Jemanje probiotikov lahko to okužbo zmanjša tudi za več kot 66 %.

► Poveča možnost za uspešno končanje zdravljenja

Zaradi neželenih učinkov antibiotikov marsikdo predčasno preneha z njihovim jemanjem, kar lahko predstavlja kratkoročno (neprimerno zdravljeno okužbo) in dolgoročno nevarnost našemu zdravju (nastanek na antibiotike odporne bakterije).

Z jemanjem probiotika ob antibiotični terapiji zmanjšamo možnost predčasnega končanja terapije zaradi nevšečnosti, ki nam jih povzroča antibiotik, in tako povečamo verjetnost za uspešno končanje antibiotične terapije.

Digestion Confident Gut Balance

Disbioza, vaša tiha težava

Vsak človek ima edinstveno sestavo črevesne mikrobiote, ki pa se lahko zaradi zunanjih dejavnikov poruši - temu strokovno pravimo disbioza. Kaj to pomeni za vas?

VEČ O DISBIOZI

Linex® Forte – pravi probiotik ob antibiotiku

Zdravila blagovne znamke Linex® so edina* probiotična zdravila brez recepta v Sloveniji.

Linex® Forte preprečuje disbiozo črevesja in je obenem namenjen kot podpora ob antibiotičnem zdravljenju.

Vsebuje več kot 2 milijardi probiotičnih bakterij, ki pomagajo uravnovesiti porušeno ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v našem črevesju. Bakterije v zdravilu Linex® Forte so skrbno izbrane, naravne in klinično potrjene probiotične bakterije iz rodov laktobacili LA-5® in bifidobakterije BB-12®.

Probiotične bakterije pri antibiotičnem zdravljenju:

  • preprečujejo porušenje mikrobnega ravnovesja v črevesju in tako,
  • zmanjšajo možnost pojava antibiotične driske ter lahko,
  • prispevajo k lažjemu in hitrejšemu okrevanju.
linex-forte-28300

Linex® Forte

Pravi probiotik ob antibiotiku.

KUPITE LINEX® FORTE
VEČ O LINEX® FORTE

* Centralna baza zdravil II (dostopno na http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search/$searchForm?SearchView zadnji dostop, 13. 12. 2021).

Uporabljena literatura:

  1. Johnston B et al. Coch Database of Syst Rev. 2011; 11: Art. No.: CD004827.
  2. Francino MP. Front. Microbiol. 2016; 6: Art. No.: 1543.
  3. Friedman G. Gastroenterol Clin N Am. 2012; 41: 763–779.
  4. Hempel S et al. JAMA. 2012; 307: 1959–1969.
  5. Shen NT et al. Gastroenterology. Jun 2017; 152(8): 1889–1900.
  6. Keeney Annu. Rev. Microbiol. 2014; 68: 217–235.
  7. Mangin et al. PLoS ONE. 2012; 7(11): e50257.
  8. Chatterjee et al. J Assoc Physicians India. 2013 Oct;61 (10):708-12.
  9. Jernberg et al. Microbiology. 2010; 156, 3216–3223.
  10. Sanders ME. J Clin Gastroenterol. 2011; 45, Supp. 3.
  11. McFarland LV. Fut Microbiol. 2008; 3(5): 563–78.
  12. Videlock EJ & Cremonini F. Aliment PharmacolTher. 2012; 35: 1355–1369.
  13. Black F et al. Scand J Infect Dis. 1991; 23(2): 247–254.
  14. O’Hara AM & Shanahan F. EMBO Rep. July 2006; 7(7): 688–693.
  15. Kumamoto CA. Curr Opin Microbiol. August 2011; 14(4): 386–391.
  16. Guarner et al. World Gastroenterology Organisation Global Guidelines: Probiotics and prebiotics. October 2011.
  17. Johnston B et al. Ann Intern Med. 2012; 157(12): 878–888.
  18. Ouwehand AC et al. Annals of Medicine 2016; 48(4): 246–255.
  19. Alejandro Palacios. Fighting antibiotic-associated diarrhoea and antibiotic resistance. Hospital Pharmacy Europe, 2016. (dostopno na https://hospitalpharmacyeurope.com/fighting-antibiotic-associated-diarrhoea-and-antibiotic-resistance/, zadnji dostop 25. 11. 2020).
  20. McFarland LV. Systematic review and meta-analysis: Multi-strain probiotics as adjunct therapy for Helicobacter pylori eradication and prevention of adverse events. United European Gastroenterology Journal 2016, Vol. 4(4), 546–561.
  21. Haller D. The Gut Microbiome in Health and Disease, Springer International Publishing AG, part of Springer Nature 2018, e-knjiga.

SI2112296662
Informacija pripravljena december 2021