Od rojstva naprej so prebavne motnje najpogostejše neprijetnosti, ki doletijo malčke in so pogost razlog za obisk bolnišnice. Ob rojstvu gre običajno za težave, ki so povezane z nezrelostjo organov, kot so imunski sistem, črevesje in mikrobiota. V članku vas čakajo nasveti, ki bodo pomagali vašemu malčku in zmanjšali število neprespanih noči.
Skrivnostno napenjanje, ki ga spremlja neutolažljiv jok
Strokovnjaki še vedno ne vedo, zakaj pri določenih dojenčkih pride do napenjanja, ki ga spremlja neutolažljiv jok, kar strokovno imenujejo kolike. Najpogosteje se te težave pojavijo med 4. in 6. tednom po rojstvu in trajajo do 12 tednov. Dojenček se krčevito zvija in joka, običajno tri ure dnevno. Pri kolikah gre za preplet mnogih dejavnikov, ki koreninijo v nezrelosti delovanja novorojenčka. Opazili so pojav blagega vnetja v prebavilih, v znanstvenih člankih pa se omenja tudi teorija o motnji povezave črevesje–možgani, o motnjah v interakciji mati–otrok in težavnem temperamentu otroka. V mikrobioti dojenčkov s kolikami so opazili običajno zmanj šano število bifidobakterij.
Verjetnost za pojav kolik je do 10-odstotna, zato je dobro, da se starša in okolica pred prihodom otroka v družino pripravijo na morebitno daljše jokajoče obdobje in poiščejo socialno in čustveno oporo, ko je najtežje.
Vsekakor je treba biti pozoren na resne znake oz. simptome pri otroku, kot so:
- intenzivno bruhanje,
- usločen hrbet,
- Sandiferjev sindrom (moteči, značilni gibi – obračanje dojenčkove glave v levo ali desno),
- črno ali krvavo blato, ki govori o krvavitvah v prebavilih,
- nezmožnost pridobivanja na telesni masi,
- napihnjenost trebuščka.
Kako ukrepati ob driski?
Ko ima otrok drisko, pride do sprememb v pogostnosti odvajanja blata in v konsistenci blata (blato je redkejše kot običajno). Če otrok živi v Evropi, bo do svojega tretjega leta starosti doživel do 2 epizodi driske na leto. Driska ni bolezen, ampak simptom, ki pri dojenčkih oziroma otrocih lahko hitro vodi do zapletov, saj izgubljajo dragoceno tekočino. Pri otrocih obstaja velika nevarnost dehidracije, zaradi česar nekatere sprejmejo tudi v bolnišnico, kjer jim je treba tekočino z elektroliti dovajati v žilo. Zato je najpomembneje, da otroku dajete dovolj tekočine, še bolje rehidracijsko raztopino, ki vsebuje tudi soli in sladkorje, in da obiščete zdravnika čimprej, če gre za novorojenčka ali dojenčka. Pri starejših otrocih, ki pijejo dovolj tekočin, ali če driska traja več kot 2 dni in imamo občutek, da se otrokovo stanje slabša, pa je potreben tudi pregled pri zdravniku.
Driske niso vedno posledica okužb v črevesju. Lahko je vzrok tudi intoleranca ali celo preobčutljivost na določene komponente hrane.
Otroci in trebušna viroza: kako nad nadlogo, ki vas preseneti, ko je najmanj potrebno?
Kaj pa, ko je otrok zaprt?
Otrokom zdravniki diagnosticirajo funkcionalno zaprtje (kar pomeni, da ni vzrok v fizičnih ali anatomskih spremembah ali zaradi učinka zdravil), če v obdobju enega meseca pri otroku opazite vsaj dva od naslednjih dogodkov:
- dve ali manj odvajanj blata na teden,
- vsaj eno epizodo na teden, ko otrok ne more zadržati blata po pridobitvi straniščne spretnosti (nehoteno uhajanje blata),
- zgodovina čezmernega zadrževanja blata ali bolečega in trdega odvajanja blata ali
- prisotnost velike mase blata v danki, ki lahko celo zamaši stranišče.
Običajno se pojavijo tudi spremljevalni simptomi: razdražljivost, zmanjšan apetit in/ali zgodnja sitost, ki pa izginejo po odvajanju velike količine blata. Dojeni otroci po navadi precej redno odvajajo male količine blata po vsakem obroku. Otroci na mlečnih formulah odvajajo redkeje, na enega do pet dni. Njihovo blato je običajno čvrstejše od blata dojenih otrok, večkrat je obarvano zeleno. Praviloma je dojenček zaprt, ko je blato, ki ga naposled izloči, tako suho in trdo, da povzroča pri izločanju bolečine in težave. Težave se pogosteje pojavljajo pri otrocih, ki imajo družinsko nagnjenost k temu ali pa njihova prehrana ne vsebuje dovolj vlaknin in ne pijejo dovolj tekočine.
Pri dojenih otrocih naj ob zaprtju matere pijejo več tekočine, odsvetujemo pa uživanje kravjega mleka. Če ne dojite, dajajte otroku prilagojeno mleko (z visokohidroliziranimi beljakovinami). Pri otrocih, ki se že prehranjujejo s trdo hrano, pa svetujejo dodatek hrane oz. hranjenje s hrano z večjo vsebnostjo vlaknin (sadje, zelenjava, polnovredne žitarice), laneno seme ali dobro namočene ovsene kosmiče. O zdravi prehrani lahko več preberete tudi na preverjenem portalu slovenskih zdravstvenih institucij www.prehrana.si.
Na gibanje črevesja pa vpliva tudi črevesna mikrobiota s svojimi presnovnimi produkti. Redno uživanje koristnih bifidobakterij lahko zmanjša pogostost in jakost blagih do zmernih prebavnih motenj, povezanih s porušenjem normalne črevesne mikrobiote, in vzdržuje normalno motiliteto črevesja. Vsekakor pa se pred uporabo odvajal in pri pojavu hujših oblik prebavnih motenj vedno posvetujte tudi z zdravnikom ali s farmacevtom.
Otroci in antibiotiki: kako preprečiti njihove številne negativne posledice?
Antibiotiki otroke ozdravijo bakterijskih okužb in v nekaterih primerih lahko celo rešujejo njihova življenja.
Zdravili za uravnavanje otrokove črevesne mikrobiote
Lekovi probiotični zdravili brez recepta Linex® Linbi, ki je posebej razvit za majhne otroke, in Linex® Forte za starejše otroke in odrasle uravnavata črevesno mikrobioto in lajšata prebavne težave (zlasti drisko in napenjanje). Zdravili lahko uporabljate za lajšanje težav ali v preventivne namene.
Zdravili lahko jemljete oz. dajete otroku, dokler se simptomi ne izboljšajo.
Pri driski pri dojenčkih in otrocih, mlajših od šest let, mora zdravljenje potekati pod zdravniškim nadzorom.
Če se driska po dveh dneh jemanja zdravila ne izboljša, morate obiskati zdravnika.
Pri zdravljenju driske morate nujno nadomeščati izgubljeno tekočino in soli.
