Ali lahko porušena črevesna mikrobiota povzroči duševne motnje, kot sta tesnoba in depresija?

Dokaj samoumevno je, da disbioza oziroma porušena črevesna mikrobiota povzroči črevesne težave, kot so driska, napenjanje in napihnjenost. Malo manj pa je znano, da lahko porušena črevesna mikrobiota povzroči tudi druge težave, ki v osnovi niso povezane s črevesjem. Pri raziskovalcih je zadnja leta vse bolj v ospredju povezava med možgani in črevesjem, katere posledica so lahko tudi duševne motnje, kot sta tesnoba in depresija.

Zakaj je črevesna mikrobiota tako pomembna?

Ko govorimo o črevesni mikrobioti, jo pogosto imenujemo kar pozabljen organ, saj se marsikdo ne zaveda njenega delovanja in pomembnosti. Poleg tega, da sodeluje pri razgradnji zaužite hrane, nas varuje tudi proti razvoju obolenj zaradi okužb z mikrobi, ki vstopajo v naše telo, proizvaja vitamine in vpliva preko nastanka živčnih prenašalcev tudi na naše razpoloženje. Ena njenih najbolj pomembnih vlog pa je zagotovo treniranje in krepitev imunskega sistema.

Težava nastane pa tedaj, ko se mikrobno ravnovesje zaradi raznih neugodnih dejavnikov poruši. Omenjeni dejavniki so lahko neustrezna prehrana, razne okužbe, stres, sprememba okolja in celo zdravljenje z antibiotiki ali kronično uživanje nekaterih protibolečinskih zdravil. Ko se mikrobno ravnovesje poruši, pride do spremembe v delovanju koristnih mikroorganizmov v črevesju oziroma do stanja, ki mu strokovno rečemo disbioza. V tem stanju se zmanjša število koristnih in poveča število škodljivih bakterij.

Neravnovesje ne vpliva le na črevesje

Posledice disbioze lahko najdemo povsod v telesu. Najbolj znane so seveda črevesne težave, a porušena mikrobiota vodi do številnih obolenj, ki jih običajno ne bi povezali s črevesjem. Črevesje preko limfnega sistema, živčnih in hormonskih povezav z ostalimi deli telesa vpliva na organe izven črevesja,  tudi na imunska obolenja in povzroči alergije, srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, debelost in celo raznorazne duševne motnje.

Črevesje in možgani - povezava, o kateri se vse več govori

O duševnih motnjah kot sta tesnoba in depresija se v zadnjih letih precej veliko govori, malo manj pa o tem, kateri dejavniki jih lahko povzročijo. Zanimivo je, da so zadnje znanstvene raziskave pokazale, da imajo bolniki z različnimi duševnimi motnjami, vključno z depresijo, bipolarno motnjo in shizofrenijo, spremenjeno sestavo črevesne mikrobiote.

Usta, želodec in črevesje nam morda ne pomagajo pri razmišljanju, a so bolj povezani z našimi možgani in razpoloženjem, kot si morda mislimo. V zadnjih letih se vse več govori o povezavi med možgani in črevesjem. Živec, ki povezuje ta dva organa, pomaga hrani pri premikanju skozi prebavni trakt, spodbuja sproščanje prebavnih encimov in našim možganom sporoči, kdaj smo siti. Intenzivnost te povezave pa lahko prinese tudi marsikatero bolezen zunaj prebavil, kot sta na primer depresija in tesnoba.

Kako pa črevesna mikrobiota vpliva na možgane? Preko snovi, ki jih izloča – npr. kratkoverižne maščobne kisline, homon sreče (serotonin) idr. Ste vedeli, da kar 95 % seretonina oziroma hormona sreče proizvede prebavni sistem? Ugotovljeno je bilo celo, da črevesna mikrobiota podpira razvoj nevronov in sinaps, ki sodelujejo pri uravnavanju čustev v možganih.

Kako lahko ohranimo zdravo ravnovesje in se izognemo tesnobi in depresiji?

Ravnovesje črevesne mikrobiote je lahko ključ do preprečevanja duševnih motenj, kot sta tesnoba ter depresija, in tudi vseh drugih težav, ki jih povzroči disbioza. Če bomo skrbeli za svojo prehrano, redno vadbo, pili dovolj tekočine, dovolj spali in dodajali koristne bakterije, bomo lažje ohranjali ravnovesje črevesne mikrobiote.

Izogibanje stresu

Vzpostavitev ravnovesja bo podprla duševno in čustveno zdravje ter izboljšala naše življenje na čisto vseh področjih. Stres lahko zmanjša število potencialno koristnih bakterij rodu Lactobacillus v črevesni mikrobioti. Dobro je, da si vzamemo deset minut na dan zase in vadimo tehnike sproščanja, na primer jogo, ali meditacije. Stres je del našega vsakdana, a lahko vsak posameznik najde učinkovit način borbe z njim. Vzemimo si čas in poiščimo, kaj nam najbolj odgovarja.

Redna vadba

Raziskave so dokazale, da je mikrobiom fizično aktivnih ljudi bolj zdrav in zelo raznolik. Poleg tega pa je vadba eden najboljših načinov razbremenitve stresa po dolgem dnevu. Že samo 30-minutna hoja lahko pozitivno vpliva na zdravje črevesja, pomaga pri ohranjanju zdrave mikrobiote in tako prepreči nastanek duševnih motenj, kot sta tesnoba in depresija.

Uravnotežena prehrana

Raziskave so dokazale, da ima prehrana zelo pomembno vlogo pri ohranjanju zdrave črevesne mikrobiote. Zdrava prehrana mora v primernih količinah vsebovati vse ključne prehranske elemente: ogljikove hidrate, beljakovine, (zdrave) maščobe, vlaknine, vitamine in minerale. Pomembno pa je tudi, da se izogibamo enostavnim sladkorjem in predelani hrani, ker ti prispevajo k razmnoževanju bakterij, ki nimajo ugodnega učinka na naše telo. Vedno imejmo v mislih, da lahko z zdravo (zlasti barvita zelenjava in sadje) in uravnoteženo prehrano preprečimo marsikatero bolezen.

Hrana pa je pomembna tudi za življenje koristnih bakterij, ki jih sami namensko vnesemo v telo, ko želimo črevesno mikrobioto podpreti.

_{**Zlata medalja za inovativnost Gospodarkse zbornice Slovenija, 2019}

_{*Vitamin B2 prispeva k ohranjanju zdravih sluznic. Cink in vitamin B6 imata vlogo pri delovanju imunskega sistema. Vitamin B2 (riboflavin) in vitamin B6 prispevata k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Cink ima vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov, maščobnih kislin in mikrohranil. Cink ima vlogo pri sintezi beljakovin. Vitamini B1, B2 in B6 prispevajo k sproščanju energije pri presnovi.}

_{Vitamini B1, B2 in B6 prispevjo k delovanju živčnega sistema. Vitamina B1 in B6 prispevata k normalnemu psihološkemu delovanju. Cink ima vlogo pri kognitivnih funkcijah.}