Vpliv intenzivnih higienskih ukrepov na mikrobioto

Vsi vemo, da je higiena ključnega pomena za ohranjanje zdravja ljudi po vsem svetu, kar nam je pokazala tudi pandemija covida-19. V tem obdobju smo okrepili osebne higienske ukrepe in spremenili vedenje z namenom boljšega nadzora nad širjenjem bolezni. Vendar le malo ljudi ve, da imajo lahko intenzivni higienski ukrepi škodljive učinke na imunski sistem in gostiteljski mikrobiom.

Zakaj so lahko preventivni higienski ukrepi dvorezen meč?

Naša mikrobiota, ki jo sestavljajo milijarde bakterij, gliv, virusov in drugih mikroorganizmov, igra ključno vlogo pri ohranjanju našega zdravja. Ta zapleten ekosistem prispeva k vitalnim procesom, kot so prebava, presnova in delovanje imunskega sistema.

Čeprav je higiena nedvomno bistvenega pomena za varovanje našega zdravja, pa je dobro biti pri njenem izvajanju racionalen. Prekomerna uporaba protimikrobnih sredstev namreč škoduje naši mikrobioti ter ogroža njeno raznolikost in funkcionalnost, kar prikazuje spodnja shema. Nedavne raziskave so preučevale možne dolgoročne posledice intenzivne higiene in razkrile njeno povezavo z vrsto zdravstvenih težav, kot so alergije, avtoimunske bolezni in še več.

Kako razkuževanje vpliva na človeško telo?

Razkužila vsebujejo kemikalije, kot so klorove spojine, alkohol ali amonijeve spojine, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, če se ne uporabljajo pravilno. Dolgotrajna ali ponavljajoča se izpostavljenost tem kemikalijam z vdihavanjem, prek stika s kožo ali zaužitja lahko povzroči draženje kože in težave z dihanjem. Poleg tega lahko pretirano zanašanje na razkuževanje poruši naravno mikrobno ravnovesje.

Preveč intenzivna osebna higiena ima torej lahko negativne posledice, vključno z disbiozo v črevesju, ki povzroči nepravilen imunski odziv gostitelja in nerazvit ter neurejen imunski sistem, zlasti pri otrocih. Povečana uporaba razkužil doma je močno povezana z večjo količino bakterije Lachnospiraceae v črevesni mikrobioti dojenčkov, kar vodi v debelost pri otrocih.

Uravnoteženje neravnovesja: načini za nudenje podpore črevesni mikrobioti

Zdrava mikrobiota igra ključno vlogo pri imunskem odzivu gostitelja na okužbe in na splošno pri ohranjanju telesnega in duševnega zdravja. Škodljive učinke čezmerne uporabe razkužil, do katere pride npr. ob epidemijah, je dobro uravnotežiti z obogatitvijo zdravega mikrobioma.

1. Uživanje sadja in zelenjave

Prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, igra ključno vlogo pri zagotavljanju podpore črevesni mikrobioti. Sadje in zelenjava sta bogata s prehranskimi vlakninami, ki služijo kot gorivo za koristne bakterije v črevesju. Z uživanjem raznolikega sadja in zelenjave lahko spodbujate rast raznolike skupnosti mikrobov. Simbiotično razmerje med temi vlakni in črevesnimi bakterijami vodi do nastanka zlasti kratkoverižnih maščobnih kislin, ki so bistvenega pomena za ohranjanje zdravega okolja v črevesju.

2. Dodajanje odpornega škroba v prehrano

Poleg uživanja sadja in zelenjave lahko dodajanje odpornega škroba k prehrani zagotovi dragoceno podporo črevesni mikrobioti. Odporni škrob je vrsta škroba, ki se upira prebavi v tankem črevesu in doseže debelo črevo nedotaknjen. Ko je tam, služi kot substrat oz. hrana za koristne bakterije v črevesju ter spodbuja njihovo rast in aktivnost. Živila, bogata z odpornim škrobom, so zelene banane, kuhan in ohlajen krompir, stročnice in cela zrna.

3. Racionalna uporaba antibiotikov

Čeprav so antibiotiki potrebni za zdravljenje bakterijskih okužb, lahko njihova uporaba poruši občutljivo ravnovesje črevesne mikrobiote. Antibiotiki odstranjujejo škodljive in tudi koristne bakterije, kar lahko privede do zmanjšanja mikrobne raznolikosti. Da bi čim bolj zmanjšali negativen vpliv na črevesno mikrobioto, je ključnega pomena, da antibiotike uporabljamo, le kadar je to potrebno in po navodilih zdravstvenih delavcev.

4. Dodajanje fermentiranih in probiotičnih živil ali zdravil

Dodajanje probiotičnih živil v prehrano je odlična strategija za zagotavljanje podpore črevesni mikrobioti. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki ob zaužitju v ustreznih količinah nudijo gostitelju koristi za zdravje. Te koristne bakterije lahko pomagajo obnoviti in vzdrževati zdravo ravnovesje črevesne mikrobiote. Fermentirana živila, kot so jogurt, kefir, kislo zelje, kimči in tempeh, vsebujejo posebne seve koristnih bakterij, ki lahko dosežejo naše črevesje in tam delujejo. Vendar jih po navadi ta živila vsebujejo v preveč različnih količinah, da bi lahko govorili o učinkih na zdravje črevesja. Zdravilne učinke lahko tako pripisujemo samo kakovostnim probiotikom, na primer v obliki zdravil. Probiotični mikrobi v črevesju sodelujejo z obstoječo mikrobioto, jo podpirajo in spodbujajo k raznoliki mikrobni skupnosti.

^{Informacija pripravljena: junij 2023 | 292310}