Svetovni dan prebave letos posvečen preprečevanju raka debelega črevesja in danke

Ko slišimo besedo prebava, takoj pomislimo na številne prebavne težave, ki so neprijetne in pogosto vplivajo na naše fizično počutje in razpoloženje. To pa še ni vse, saj lahko prebavne težave, ki so pogosto povezane s porušenim ravnovesjem v črevesni mikrobioti, privedejo do resnejših bolezenskih stanj. 29. maja pod okriljem svetovne gastroenterološke organizacije obeležujemo ˝moder˝ dan,  svetovni dan zdrave prebave, ki je letos posvečen preprečevanju raka debelega črevesa in danke. Vse kar morate vedeti o preprečevanju te bolezni in ciljih kampanje ob dnevu zdrave prebave, vas čaka v sledečem članku.

Drugi vodilni vzrok smrti na globalni ravni

Letošnji svetovni dan zdrave prebave (ang. World digestive health day), ki ga obeležujemo 29. maja, bo v celoti posvečen ozaveščanju in preprečevanju raka debelega črevesja in danke. Zakaj? Ker je ta vrsta raka v svetu drugi vodilni vzrok smrti, zato je poznavanje simptomov in načinov preprečevanja še posebej pomembno. Hkrati pa so razmere ob epidemiji, ohromile že vpeljane nacionalne presejalne programe, zato je ostalo mnogo zgodnjih stopenj obolenja žal neprepoznanih.

Rak na debelem črevesu in danki se večinoma razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesa. Ker se bolezen razvija zelo dolgo in nima očitnih bolezenskih znakov, jo je zelo težko odkriti. Majhne spremembe pogosto ne povzročajo nobenih težav, lahko pa povzročijo šibko, s prostim očesom nezaznavno krvavitev iz črevesa, ki je s presejalnimi programi, odkrivamo. Velike spremembe na tkivih pa že lahko povzročajo krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost, izjemoma lahko privedejo do popolne zapore črevesa. Če se zaustavi premikanje blata in plinov v črevesu, to ni le boleče, temveč tudi življenjsko ogrožajoče.

Kadar raka na debelem črevesju in danki odkrijemo v zgodnjih fazah, je običajno ozdravljiv. Zato je nujno, da se na povabilo na presejalne programe (kot je program Svit), odzovemo z vzorcem blata, saj tako pomembno prispevamo k ohranjanju svojega zdravja in prepoznavi prvih znakov hujših obolenj.

Črevesna mikrobiota ima zelo pomembno vlogo pri ohranjanju črevesnega zdravja

V zadnjem desetletju so študije izpostavile, da se rak črevesja in danke vse pogosteje pojavi pri mlajših posameznikih. Raziskave kažejo, da je le do 15 % primerov tega raka dednih, vse bolj se poudarja vlogo okolja, prehrane in življenjskega sloga, ki pomembno vplivajo na nastanek bolezni. Črevesni mikrobiom je namreč sestavljen iz več milijard mikrobov, ki igrajo pomembno vlogo v številnih pomembnih procesih v človeškem telesu.

Črevesni mikrobiom pa se seveda razlikuje glede na okolje, prehranske navade in življenjski slog posameznikov. Namreč nekatere snovi, ki jih sproščajo mikrobi, so lahko škodljive za zdravje ali sprožijo škodljive procese, kot sta vnetje in imunska regulacija.

Gre za tako imenovan “učinek skupnosti” mikroorganizmov na črevesje

Raziskovalci so ugotovili, da se rak ne more razviti brez prisotnosti določenih bakterij v črevesju. Vendar pa so poudarili tudi, da te bakterije same po sebi ne sprožijo raka. Lahko se zgodi, da je ena bakterija povezana z nastankom raka vendar pogosteje opazimo tako imenovan ‘’učinek skupnosti’’. To pomeni, da se določena bakterija razmnoži ali spremeni celotno delovanje mikrobioma na način, ki vodi v nastanek raka.

Kako skrbeti za črevesno mikrobioto?

Strokovnjaki so ugotovili, da so zahodna prehrana z visoko vsebnostjo maščob in uživanje predelanega in/ali rdečega mesa povezane z razvojem raka. Mednarodna agencija za raziskave na področju raka je priporočila uživanje predelanega mesa v zmernih količinah. To priporočilo je podprla raziskava, v kateri so spremljali vegetarijance, ki imajo za približno 20 % manjše tveganje za nastanek bolezni v primerjavi z ne-vegetarijanci. Dejstvo je, da prehrana pomembno vpliva na mikrobioto in je najpogostejši vzrok disbioze oziroma porušenega ravnovesja v črevesni mikrobioti. To pa pomeni, da lahko z ustrezno prehrano ohranjamo zdravo mikrobioto.

Dejstvo je, da je naša črevesna mikrobiota občutljiv sistem, ki je zaradi hitrega tempa življenja pogosto izpostavljen. Porušenje črevesne mikrobiote lahko poleg prehrane povzročijo številni dejavniki, med katerimi so najpogostejši stres, nekatera zdravila, pri ženskah pa tudi hormonske spremembe.

Disbioza oz. porušeno črevesno ravnovesje vpliva na številne vidike našega življenja, poleg tega pa lahko vodi v hujše zaplete, kot je rak debelega črevesa in danke.

V pomoč pri ohranjanju zdrave mikrobiote so lahko prebiotiki, ki so opredeljeni kot neprebavljive sestavine hrane, ki ugodno vplivajo na črevesni mikrobiom s selektivnim spodbujanjem rasti in/ali aktivnosti ene ali omejenega števila bakterij v debelem črevesu. Prebiotik v kombinaciji s probiotikom povzroči spremembe v mikrobioti blata, poveča število koristnih ter zmanjša število škodljivih bakterij. Ta kombinacija obnovi črevesno mikrobioto in krepi zmogljivosti črevesne pregrade. Dodajanje koristnih probiotičnih bakterij  prehrani pomaga ohanjati ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v našem črevesju.

Ključno je, da skrbimo za ohranjanje zdravja s skrbno izbiro hrane, temeljitim opazovanjem naše prebave (rednost prebave, količina in konsistenca blata) in da zgodnje znake (kot je krvavitev iz danke ali v črevesju) prepoznamo tudi z udeležbo na presejalnih programih, ki jih nudi naš zdravstveni sistem.

Modrina 29. maja oznanja, da je rak debelega črevesja in danke mogoče PREPREČITI, ZDRAVITI IN PREMAGATI,  a je za to potrebno hitro ukrepati in se ob sumljivih znaki takoj zglasiti pri zdravniku in se udeležiti presejalnih programov kot je Svit.