Dojenje kot glavna naložba v dolgoročno zdravje otroka | Novartis Dolphin Platform

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.

Dojenje je eno najdragocenejših daril, ki jih lahko mati nudi svojemu otroku. Že stoletja je to naravni način prehranjevanja dojenčkov in predstavlja osnovo za njihov zdrav razvoj. Ker je pred nami svetovni teden dojenja, ki ga vsako leto obeležujemo od 1. do 7. avgusta, bomo v teh dneh tudi mi posvetili pozornost ozaveščanju o prednostih dojenja in spodbujanju ustrezne podpore doječim materam.

Dojenje ima izjemno pomembno vlogo pri zdravju in razvoju otroka

Dojenje ima številne prednosti za otroka, saj je materino mleko optimalna hrana za dojenčka. Poleg koristi za otroka ima dojenje tudi pomembne prednosti za mater, saj pomaga pri okrevanju po porodu, zmanjšuje tveganje za nastanek raka na dojkah in jajčnikih ter pomaga pri vzpostavljanju čustvene povezanosti med materjo in otrokom.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Unicef priporočata dojenje prvih šest mesecev življenja in nato nadaljevanje dojenja skupaj z dopolnilno hrano do dveh let ali več. Vendar je žal razširjenost dojenja dojenčkov, mlajših od šestih mesecev, na svetovni ravni le 37-odstotna. Pomembno je tudi omeniti, da ženske po vsem svetu predstavljajo 47,1 % delovne sile, zato je ključno zagotoviti podporo in prilagoditve za zaposlene matere. Strategije, kot so zgodnja poporodna podpora, politike porodniškega dopusta, delo na daljavo, prilagodljiv delovni čas ter dostop do prostora in časa za črpanje materinega mleka, lahko zmanjšajo težave, povezane z dojenjem.

Skupna prizadevanja WHO, Unicefa in drugih organizacij za spodbujanje dojenja in ustvarjanje podpornega okolja za zaposlene starše so ključnega pomena za izboljšanje zdravja otrok, mater in celotne družbe.

Otroci in prehranska dopolnila - katero izbrati, da boste kar najbolje podprli njihovo zdravje?

Dojenje je več kot le odločitev o življenjskem slogu – je naložba v zdravje

Ko se mati odloči, da bo dojila svojega otroka, je sprejela odgovornost, da mu zagotovi najboljšo podporo za zdrav razvoj. To lahko vidite tudi v spodnji shemi.

Dojenje je več kot le odločitev o življenjskem slogu – je naložba v zdravje

In ravno zato je izjemno pomembno, da se dojenje spodbuja in podpira, saj je ključni del zdravega življenjskega sloga. Zdravstvene ustanove, zdravstveni delavci in družba morajo zagotoviti ustrezne informacije, izobraževanje in podporo za matere, ki se odločijo za dojenje. Poleg tega je treba vzpostaviti spodbudno okolje na delovnih mestih, javnih prostorih in skupnostih, da se matere počutijo udobno pri dojenju in imajo enostaven dostop do prostora in časa za dojenje.

Prehranski status ženske med dojenjem ni pomemben le za njeno zdravje, temveč tudi za otroka

Prehranjevalne navade ženske med dojenjem so izredno pomembne, saj vplivajo na sestavo in kakovost materinega mleka ter na zdravje in razvoj dojenčka. Materina prehrana ima neposreden vpliv na raven maščobnih kislin, vitaminov, cinka, kalcija, selena, joda in fluora v mleku.

Raven maščobnih kislin v materinem mleku je odvisna od vnosa hrane pri materi. Večkrat nenasičene maščobne kisline, kot so omega-3 in omega-6 maščobne kisline, so ključnega pomena za razvoj živčnega sistema in možganov pri dojenčku. Poleg tega materina prehrana vpliva tudi na vsebnost vitaminov v materinem mleku. Vitaminski status matere je ključni dejavnik, ki vpliva na prisotnost vitaminov, kot so na primer vitamin D, vitamin B12 in folna kislina.

Med dojenjem se povečajo tudi potrebe po energiji, makrohranilih in mikrohranilih. Doječe ženske potrebujejo približno 500 dodatnih kilokalorij na dan v primerjavi z ženskami, ki ne dojijo. Poleg tega je priporočljiv dodatni vnos beljakovin med dojenjem, približno 25 g na dan.

Za ohranjanje ustrezne sestave in za proizvajanje materinega mleka je ključnega pomena, da se med nosečnostjo in dojenjem ohranja zdrava prehrana. To vključuje raznoliko prehrano, bogato z vitamini, minerali, beljakovinami in esencialnimi maščobnimi kislinami. Prav tako je pomembno, da doječe matere uživajo zadostno količino tekočine, predvsem vode, da preprečijo dehidracijo. Več informacij najdete na spodnji shemi.

Prehranski status
Prehranski status 2

Kaj svetujemo doječi materi ob vrnitvi na delo?

Vrnitev matere na delo je pogosto pomemben mejnik v življenju družine. Ob tem svetujemo naslednje:

  • Začnite črpati mleko in ga shranjevati.
  • Shranjevanje: materino mleko lahko ostane v zamrzovalniku do štiri mesece
    v plastenkah ali steklenicah.
  • Dojenčka seznanite s stekleničko: dajajte mu jo približno dvakrat na teden, da se bo navadil hraniti z vašim mlekom iz stekleničke.
  • Če nameravate mleko črpati na delovnem mestu, lahko uporabite električno prsno črpalko. Ni treba zmanjšati količine dojenja, preden se vrnete na delo.
  • Če ne nameravate črpati mleka na delovnem mestu, začnite opuščati dnevno dojenje nekaj tednov pred vrnitvijo na delo.

Zdrave navade so najboljše darilo, ki ga lahko otroku podarite že pred njegovim rojstvom

Ne pozabite na dopolnilno prehrano

Če otrok ne pridobiva dovolj teže kljub ustreznemu dojenju ali če se zdi lačen kmalu po hranjenju, med četrtim in šestim mesecem začnite z dopolnilno prehrano. Ta naj bo bogata z energijo in hranilnimi snovmi, da zagotovi potrebna hranila za rast in razvoj otroka.

Namen uporabe prehranskih dopolnil v času nosečnosti je dopolnjevati prehrano z namenom zagotovitve optimalne količine sestavin, ki vplivajo na normalen razvoj otroka ali zdravje nosečnice. Priporočamo vam imunobiotik** LinComplex® D3 Baby, ki vsebuje vitamin D3 in naravne bifidobakterije ter se lahko uporablja kot podpora prehrani novorojenčkov, dojenčkov, otrok, nosečnic, doječih mater in žensk, ki si želijo zanositi.

Mikrobiota rojenih po naravni poti (vaginalno) in/ali dojenih otrok običajno vsebuje več bifidobakterij kot mikrobiota otrok, ki so bili rojeni s carskim rezom in/ali niso dojeni. Prav tako so v mikrobioti dojenčkov s kolikami (trebušnimi krči) opazili manjše število bifidobakterij.***

Imunobiotik** LinComplex® D3 Baby ima tudi za vašega otroka številne koristi. Vitamin D ima vlogo pri razvoju zdravih kosti, zdravju zob, delovanju mišic in uravnava delovanje imunskega sistema.* Bifidobakterije pa dopolnjujejo mikrobno sestavo črevesja pri dojenčku.

Z dodajanjem najbolj preučevanega seva bifidobakterij BB-12®**** v kombinaciji z vitaminom D, ki ju najdete v oljnih kapljicah LinComplex® D3 Baby, boste naredili začetni korak za svoje in otrokovo zdravje.

LEK_LinComplex_baby_PR_clanek_800x381_JAN23_

Prehransko dopolnilo LinComplex® D3 Baby vsebuje v enem odmerku 1 milijardo kolonijskih enot bakterij B. Animalis subsp. Lactis, BB-12® in 400 IE (10 mikrogramov) vitamina D.

BB-12® je zaščitena blagovna znamka podjetja Chr. Hansen S/A.

* Vitamin D prispeva k delovanju imunskega sistema, k ohranjanju zdravih kosti in zob, k delovanju mišic, k normalni ravni kalcija v krvi in prispeva k absorpciji/uporabi kalcija in fosforja.

** IMUNOBIOTIK Lincomplex D3 baby - Vsebuje vitamin D3, ki ima vlogo pri delovanju imunskega sistema, in žive liofilizirane bifidobakterije, sev B. animalis subsp lactis BB-12.

*** Savino et al. Molecular identification of coliform bacteria from colicky breastfed infants. Acta Paediatr Int J Paediatr 2009; 98: 1582-1588. in de Weerth et al.  Intestinal Microbiota of Infants With Colic: Development and Specific Signatures. Pediatrics 2013; 131: e550-558.

****Jungersen et al. Microorganisms. 2014; 2.

 

Lek farmacevtska družba, d. d., Verovškova ul. 57, 1526 Ljubljana, Slovenija.

Viri:

  1. Svetovni teden dojenja (WBW). (Dostopno na: https://waba.org.my/wbw/#, zadnji dostop 24. 3. 2023).
  2. Svetovna zveza za podporo dojenju (WABA). About Waba - World Alliance for Breastfeeding Action. Dostop 24. marca 2023.
  3. Dinour LM, Szaro JM. Breastfeed Med. 2017; 12: 131−141.
  4. Vilar-Compte et al. Int J Equity Health. 2021; 20(1): 110.
  5. Feleke DG et al. Heliyon. 2021; 7(4): e06922.
  6. Dojenje. (Dostopno na: https://www.cdc.gov/breastfeeding/about-breastfeeding/why-it-matters.html, zadnji dostop 24. 3. 2023).
  7. Pham Q et al. Breastfeed Med. 2020; 15(9): 551−558.
  8. Kominiarek MA, Rajan P. Med Clin North Am. 2016; 100(6): 1199−1215.
  9. Prehranski nasveti za doječe matere. (Dostopno na: https://www.ucsfbenioffchildrens.org/education/nutrition-tips-for-breastfeeding-mothers, zadnji dostop 24. 3. 2023).
  10. Dojenje in prehrana. (Dostopno na: https://www.nhs.uk/conditions/baby/breastfeeding-and-bottle-feeding/breastfeeding-and-lifestyle/diet/, zadnji dostop 24. 3. 2023).
  11. Dopolnilna prehrana: družinska hrana za dojene otroke. (Dostopno na: https://www.who.int/publications/i/item/complementary-feeding-family-foods-for-breastfed-children, zadnji dostop 24. 3. 2023).
  12. Bronsky J, Campoy C, Braegger C. Clin Nutr. 2018; 37(6 Pt B): 2366−2378.
  13. Dojenje in vrnitev na delo. (Dostopno na: https://www.ucsfbenioffchildrens.org/education/breastfeeding-and-returning-to-work, zadnji dostop 24. 3. 2023).
  14. Savino F, Cordisco L, Tarasco V, Calabrese R, Palumeri E, et al. (2009) Molecular identification of coliform bacteria from colicky breastfed infants. Acta Paediatr Int J Paediatr 2009; 98: 1582-1588. in  de Weerth et al.  Intestinal Microbiota of Infants With Colic: Development and Specific Signatures. Pediatrics 2013; 131: e550-558.

Informacija pripravljena: november 2023

SI2311092030