Ali sedenje res vpliva na naša prebavila?

Svetovni dan zdrave prebave, ki ga obeležujemo 29. maja, spodbuja in povečuje ozaveščenost javnosti o preprečevanju, razširjenosti, diagnozi, obvladovanju in zdravljenju bolezni ali motenj prebavil. Organizira ga Svetovna gastroenterološka organizacija (WGO). Tokrat bomo na ta dan govorili o sedečem življenjskem slogu in njegovi povezavi z zdravjem prebave.

Sedeči življenjski slog je pri velikem deležu populacije postal nova normalnost. Telesna neaktivnost znatno poveča tveganje za razvoj več bolezni, a njen vpliv na bolezni prebavil se redkeje omenja. Sedeči življenjski slog bi bil lahko med desetimi glavnimi vzroki smrti in invalidnosti na svetu po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Zato smo ob svetovnem dnevu zdrave prebave za vas pripravili spodnji prispevek, ki razlaga vpliv sedenja na zdravje prebavil in na njihov sestavni del, to je črevesno mikrobioto.

Sedenje – nova normalnost, ki vpliva na naša prebavila

Od 60 % do 85 % svetovnega prebivalstva ima sedeči življenjski slog. Nezadostna telesna aktivnost je četrti vodilni dejavnik tveganja za smrt. Ljudje, ki so premalo telesno aktivni, imajo za 20 % do 30 % večje tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki so vsaj 30 minut zmerno intenzivno telesno aktivni večino dni v tednu.

Sedeči način življenja vpliva na človeško telo preko različnih mehanizmov. Sedenje zmanjša aktivnost encimov, ki presnavljajo maščobe, sladkorje in prenašanje glukoze in beljakovin v naše organe. Zmanjša minutni volumen srca in sistemski pretok krvi, hkrati pa aktivira simpatični živčni sistem, kar končno zmanjša občutljivost za inzulin in delovanje ožilja. Podaljšan čas sedenja poslabša homeostazo telesne mase, kar vodi v debelost.

Pomembnost rednega prekinjanja sedenja

Vendar pa raziskave kažejo, da lahko osebe, ki so zaradi načina dela obsojene na pretežno sedenje, negativne posledice omilijo, če čas sedenja redno prekinjajo (stanje ali hoja). Raziskava pri prostovoljcih dokazuje, kako pomembno se je izogibati daljšim neprekinjenim obdobjem časa sedenja. Zato novejša javnozdravstvena priporočila že dodajajo k splošnim nasvetom za telesno dejavnost tudi pomembnost redne prekinitve časa sedenja, saj to izboljša nadzor nad glukozo v telesu.

Nezdrava prehrana in sedeči življenjski slog spreminjata tudi črevesno mikrobioto

Črevesna mikrobiota je zapleten in nestanoviten ekosistem mikroorganizmov, živečih v našem črevesju, ki je tesno povezan z nami in nam pomaga preživeti. Skrbi za prehranjenost našega telesa (razgrajuje hrano na gradnike, ki jih naše telo lahko uporabi, tvori vitamine) in je povezana z našim imunskim sistemom (vpliva na njegov nastanek in vzdržuje njegovo kondicijo).

Študije na populaciji, ki še vedno uživa podeželski način življenja in ima podobne lastnosti kot v paleolitiku, razkrivajo, da imajo bolj robustno, odporno in raznoliko črevesno mikrobioto v primerjavi z visokoindustrializiranimi družbami.

Čeprav je prehrana glavni oblikovalec mikrobne sestave in delovanja, pa nanjo vpliva tudi telesna vadba. Atleti imajo drugačno in bolj raznoliko črevesno mikrobioto. Telesna aktivnost je povezana s povečanjem števila koristnih bakterij in bogatenjem mikrobne raznolikosti, pa tudi s povečano sintezo maščobnih kislin in pomočjo pri presnovi ogljikovih hidratov. Ljudje z nizkim indeksom telesne mase (ITM), torej s primerno telesno težo  in vrhunski športniki imajo več bakterij iz rodu Akkermansia, ki so povezane z zdravim metabolnim profilom.

Dobro počutje črevesne mikrobiote je zelo pomembno

Ne pozabimo pa tudi, da je črevesna mikrobiota potrebna za optimalno delovanje skeletnih mišic (sinteza proteinov, delovanje mitohondrijev in skladiščenje glikogena v mišici). Zato je za nas dobro počutje črevesne mikrobiote velikega pomena. Zato upoštevajte naše nasvete in se udeležujte preventivnih pregledov (kot je pri nas program Svit), sedenje pogosteje prekinite z vstajanjem in/ali hojo ter se dnevno gibajte z zmerno intenziteto vsaj 60 min.