Mikrobiota in mikrobiom: ekosistem, ki nas ohranja zdrave

Črevesni mikrobiom ali črevesna mikrobiota je največji simbiotski ekosistem v človeškem telesu in igra najpomembnejšo vlogo pri vzdrževanju ravnovesja v črevesju. Čeprav opravlja mnoge pomembne naloge, mu včasih ne posvečamo dovolj pozornosti. Vsako leto, 27. junija obeležujemo svetovni dan mikrobioma, ki je posvečen pobudi za izboljšanje razumevanja in dvigu ozaveščenosti o njegovi pomembni vlogi. V članku najdete informacije, ki so pomembne za razumevanje, kako ohranjanjati zdravo ravnovesje.

Kakšna je razlika med mikrobioto in mikrobiomom?

Pomembno je, da pred branjem ostale vsebine razumemo ključno razliko med mikrobioto in mikrobiomom. Ta dva izraza sta se včasih uporabljala zamenljivo, vendar nista enaka. Človeška mikrobiota se nanaša na mikroorganizme, prisotne v človeškem telesu in na njem. Izraz mikrobiom pa se uporablja za označevanje celotne genetske sestave mikrobiote. Ključna razlika med mikrobiomom in mikrobioto je torej v tem, da mikrobiota vključuje celotno populacijo mikroorganizmov, ki kolonizira določeno lokacijo ali organizem, medtem ko se mikrobiom nanaša na gensko sestavo zadevne mikrobiote.

Katere naloge opravlja črevesna mikrobiota?

Omenili smo že, da mikrobioto imenujemo tudi naš pozabljeni organ. Ne zavedamo se, da v več pogledih deluje kot organ in ima mnoge pomembne naloge in vplive.

Prva in najpomembnejša naloga je zagotovo pomoč pri presnavljanju zaužite hrane. Bakterije v črevesju pomagajo pri presnovi določenih snovi, kot so kompleksni ogljikovi hidrati in vlaknine. Naslednja vloga je vpliv na delovanje in zgradbo črevesja. Ravnovesje črevesne mikrobiote namreč pomeni dobro delovanje in strukturo črevesja, posledično pa tudi boljše delovanje mnogih drugih delov telesa. Tretja pomembna funkcija mikrobiota pa je njen vpliv na delovanje imunskega sistema. Kar 70 % celic našega imunskega sistema namreč izvira iz črevesja, saj so prebavila poleg dihal glavna vstopna točka za snovi v telo. Mikrobiota ima pomembno vlogo tudi pri odpornosti in preprečevanju bolezni, saj neprestano »trenira« naš imunski sistem in ga tako ˝uči˝ kaj prav in kaj ne.

Kaj vpliva na zdravo ravnovesje?

Mikrobno ravnovesje je krhko in se zaradi zunanjih vplivov, kot so prehrana, stres, sprememba okolja, zaradi jemanja antibiotikov ali drugih zdravil ali črevesne okužbe, lahko poruši. Vsi ti  dejavniki lahko vplivajo na sestavo in delovanje mikrobiote. Porušeno ravnovesje imenujemo disbioza. Ta lahko na dolgi rok vodi do bolezni, kot so črevesna obolenja, srčno-žilne bolezni, debelost in alergije.

^{ZPČ...zaviralci protonske črpalke (npr. esomeprazol, pantoprazol...); NSAR...nesteroidni antirevmatiki}

Kako ohranjati zdravo ravnovesje črevesne mikrobiote?

Črevesna mikrobiota je najobsežneja mikrobiota v našem telesu, zato je pomembno, da skrbimo za njeno udobje, da ohranjamo svoje zdravje.

1. Pravilna uporaba antibiotikov

Antibiotike uporabljamo samo, če nam jih je predpisal zdravnik.. Sledimo celotni predpisani terapiji in jo dokončamo. Tako pripomoremo k zmanjšanju pojava odpornosti na antibiotike.

2. Jemo tudi za svoje male prijatelje

Tako, kot ima vsak od nas najljubšo hrano, imajo svoje favorite tudi bakterije v naši mikrobioti. Prebiotiki (npr.vlaknine) so dobra hrana za naše simbiotske črevesne bakterije.

3. Prehrani dodajamo koristne bakterije

Skrbimo, da uživamo hrano, ki vsebuje žive koristne mikrobe (fermentirana hrana) ali pa jih dodajamo z izdelki – prehranska dopolnila s koristnimi bakterijami ali probiotična zdravila, če je potrebno.

Kako ohranjati ravnovesje mikrobiote v svoji okolici?

Veliko že lahko naredimo, če sledimo preprostim spodnjim trem načelom.

1. Pravilno uničenje neuporabnih protimikrobnih zdravil in fitofarmacevtskih sredstev

Odpadna zdravila in fitofarmacevtska sredstva ne spadajo med običajne komunalne odpadke, ampak morajo biti odložena v zabojnike za nevarne odpadke, saj lahko vstopajo v površinske in odpadne vode in ogrožajo zdravje ljudi in živali.

2. Skrbimo za ohranjanje zdravega in čistega okolja

Onesnaževanje zraka, vode in tal ne vpliva le na s prostim očesom vidne živali in rastline, ampak ogroža tudi mikroskopske organizme.

3. Pazljivo z dezinfekcijskimi sredstvi

Dezinfekcijska sredstva uporabljamo samo, če je smiselno in potrebno. Izogibamo se uporabi protimikrobnih snovi pri običajnem čiščenju domače kopalnice, saj sicer ustvarimo odpornost na uporabljene dezinficiense.
 

Kaj pa ostale mikrobiote?

Prav ste prebrali, naše telo ne vsebuje samo črevesne, ampak tudi številne druge mikrobiote. Mikroorganizmi poseljujejo med drugim tudi kožo, usta, dihala in rodila. Pomembno je, da skrbimo tudi za njih. Morda niste vedeli, da nekateri kozmetični izdelki za nego teh delov telesa že vsebujejo tudi probiotike ali koristne bakterije, ki ugodno vplivajo na zdravje. Najbolj poznani in preučevani pa so izdelki s probiotičnimi ali koristnimi mikroorganizmi, ki jih zaužijemo in so namenjeni zdravju prebavil, vendar pa je njihov vpliv lahko tudi daljnosežnejši, prav preko delovanja na črevesni imunski sistem.

Zato tako, kot skrbimo za higieno zob, začimo skrbeti tudi za mikrobioto na sebi in v svoji okolici za ohranjanje skupnega zdravja.