Helicobacter pylori: bakterija, ki jo ima vsak četrti Slovenec

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.

Razjede, čiri ali rane na želodcu kljub splošnemu prepričanju večinoma niso posledica stresa ali napačne prehrane: 70–90 % primerov teh bolezni namreč povzroči malo poznana bakterija Helicobacter pylori.

Kaj je bakterija Helicobacter pylori?

art9-img1.jpg

Helicobacter pylori (krajše H. pylori) je trdovratna bakterija, ki je odgovorna za največ vztrajnih bakterijskih okužb prebavil. Je najpogostejša bakterijska okužba pri ljudeh: v Sloveniji je z njo okuženih 25 % vseh prebivalcev, med starejšimi (50–75 let) pa kar 76 %.

Večina okužb se zgodi v mladosti. Ko je bakterija v telesu, lahko popolnoma neopažena ostane vse življenje. Večina ljudi, ki so njeni prenašalci, namreč ne občuti nobenih simptomov – kljub temu pa lahko H. pylori povzroča kronično vnetje želodčne sluznice ter razjede na želodcu in dvanajsterniku.

Kadar so simptomi prisotni, je najpogostejša vztrajna pekoča bolečina v zgornjem delu trebuha (pod rebri), manj pogosti pa so tudi slabost, bruhanje in izguba teka.

Vendar pa je lahko ta bakterija nevarna tudi brez prisotnosti simptomov. Bakterija H. pylori je namreč karcinogen I. reda in je odgovorna za 89 % vseh primerov raka želodca (razen raka kardije, ki je ločnica med požiralnikom in želodcem). Okužene osebe imajo kar od 2- do 6-krat večje tveganje za razvoj raka na želodcu.

Zdravljenje okužbe s H. pylori vpliva na črevesno mikrobioto

Po priporočilih Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo potrebuje zdravljenje vsak, ki je okužen – ne glede na prisotnost simptomov.

Zdravljenje okužbe s H. pylori vključuje intenzivno terapijo z dvema različnima antibiotikoma in drugimi zdravili (kot so zaviralci protonske črpalke, ki zaustavijo izločanja želodčne kisline), s katerim bakterijo izkoreninimo.

Zdravljenje z antibiotiki pa ob ozdravitvi okužbe na žalost negativno vpliva tudi na koristne bakterije, ki so prisotne v našem črevesju. S porušenjem črevesne mikrobiote omogoča razrast škodljivih mikroorganizmov, ki lahko povzroči antibiotično drisko, napenjanje, kandidozo in oslabljen imunski sistem, posledice pa so lahko vidne tudi kasneje: tak primer je debelost (metabolični sindrom).

Disbioza, vaša tiha težava

Vsak človek ima edinstveno sestavo črevesne mikrobiote, ki pa se lahko zaradi zunanjih dejavnikov poruši - temu strokovno pravimo disbioza. Kaj to pomeni za vas?

lamp-rounded

Ali ste vedeli?

Pri vsakem jemanju antibiotikov je priporočljiva probiotična podpora za lažje zdravljenje z manj črevesnimi neprijetnostmi.

Probiotične bakterije pri antibiotičnem zdravljenju preprečujejo porušenje črevesnega ravnovesja in tako zmanjšajo možnost antibiotične driske.

Tako se lahko zmanjša možnost za nove okužbe (npr. okužbe z bakterijo klostridij), saj probiotični mikroorganizmi preprečujejo razmnoževanje škodljivih mikrobov, ker z njimi tekmujejo za življenjski prostor in hrano.

Pri okužbi s Helicobacter pylori pa imajo lahko določeni probiotiki dvojni učinek. Novejše raziskave so pokazale zanimiv učinek hkratnega jemanja določenih probiotikov ob omenjeni terapiji okužbe s H. pylori. V določenih študijah se je namreč izkazalo, da lahko probiotični sevi ob zmanjševanju neželenih učinkov antibiotikov pozitivno vplivajo tudi na uspešnost izkoreninjenja bakterije. Pozor: to ne pomeni, da lahko s probiotiki odpravimo okužbo, in to velja za le za določene probiotične seve.

Linex® Forte - pravi probiotik ob antibiotiku

Zdravila blagovne znamke Linex® so edina probiotična zdravila brez recepta v Sloveniji.

Linex® Forte vsebuje več kot 2 milijardi probiotičnih bakterij, ki ponovno pomagajo uravnovesiti porušeno ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v našem črevesju. Koristne bakterije v Linex® Forte so skrbno izbrane, naravne probiotične bakterije laktobacili LA-5® in bifidobakterije BB-12®.

Linex® Forte kot podpora antibiotični terapiji okužbe z bakterijo Helicobacter pylori

Jemanje Linex® Forte pri običajni terapiji okužbe z bakterijo Helicobacter pylori lahko pomaga zmanjševati neželene črevesne učinke uporabljenih antibiotikov.

Jemljite Linex® Forte že od 1. dne in ves čas terapije
Jemanje zdravila Linex® Forte že od 1. dne pomaga nadomeščati izgubljene črevesne bakterije v črevesni mikrobioti.

Linex® Forte jemljite še nekaj časa po njej
Z jemanjem zdravila Linex® Forte vsaj še nekaj dni po zaključenem zdravljenju z antibiotiki pomagamo zmanjšati tveganje za pojav neželenih učinkov, kot sta driska, napenjanje in druge prebavne motnje.

linex-forte-28300

Linex® Forte

Pravi probiotik ob antibiotiku.

* Centralna baza zdravil II (dostopno na http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search/$searchForm?SearchView zadnji dostop, 13 12. 2021).

Uporabljena literatura:

  1. Rodgers et al. J Fam Pract. 2013 Mar; 62(3): 148–150.
  2. Gubina M, Tepeš B, Vidmar G, Ihan A, Logar J, Wraber-Herzog B. Prevalenca protiteles proti bakteriji Helicobacter pylori v Sloveniji v letu 2005. Zdrav Vestn. 2006;75(3):169–73. in Tepeš B in sod. Radiol Oncol. 2017 Dec 7;52(1):7-13.
  3. Malaty HM, El-Kasabany A, Graham DY et al. Age at acquisition of Helicobacter pylori infection: a follow-up study from infancy to adulthood. Lancet 2002;359:931–935.
  4. Tepeš B, Štabuc B. Strokovna stališča Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo o obravnavi bolnikov, okuženih z bakterijo Helicobacter pylori. Zdrav Vestn. 2018;87(3–4):176–90.
  5. Nobel Prize website. Press release, 2005. Dostopno na: https://www.nobelprize.org/prizes/medicine/2005/press-release/. Zadnji dostop: oktober 2020.
  6. Helicobacter pylori - Chapter 4 - 2020 Yellow Book | Travelers' Health | CDC [Internet]. wwwnc.cdc.gov. 2020 [citirano 9 oktober 2020]. Dostopno na: https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2020/travel-related-infectious-diseases/helicobacter-pylori
  7. O’ Connor HJ. Scand J Gastroenterol Suppl 1994; 201: 11-15.
  8. Malfertheiner P, et al. Gut 2016; 66: 6–30.
  9. Kenny KM et al. Annu. Rev. Microbiol. 2014. 68:217–35.
  10. Keeney et al. Annu. Rev. Microbiol. 2014. 68:217–35.,Guarner et al. World Gastroenterology Organisation Global Guidelines - Probiotics and prebiotics, February 2017, Videlock EJ. & Cremonini F. Aliment PharmacolTher2012; 35: 1355-1369., Shen et al. Gastroenterology. 2017 Jun;152(8):1889-1900.e9
  11. Haller D. The Gut Microbiome in Health and Disease, Springer International Publishing AG, part of Springer Nature 2018, e-knjiga
  12. Garza-Gonzalez E, et al. World J Gastroenterol 2014; 20(6): 1438-49.
  13. Garza-Gonzalez E, et al. World J Gastroenterol 2014; 20(6): 1438-49.
  14. Jungersen et al. Microorganism, 2014: 2: 92-110.
  15. Chatterjee et.al. JAPI 2013; 61: 708-712.

SI2112296662
Informacija pripravljena december 2021